5,7 milijard v bančni sistem predvsem zaradi nadpovprečnega deleža državnih bank

Uredništvo
1

Na Domovini nadaljujemo podrobnejši pregled delovnega dokumenta Evropske komisije, ki je za Slovenijo izdalo kar nekaj opozorilnih znakov.

V četrtek smo pod drobnogled vzeli fiskalno vzdržnost naših javnih financ, danes se posvečamo delu poročila, ki govori o prestrukturiranju bančnega in podjetniškega sektorja.

Poročilo med drugim izpostavlja tudi problematičnost nadpovprečen delež državnih bank, ki pa se v zadnjih letih znižuje. Prodaja NLB naj bi bila po predvidenem planu izpeljana v letu 2017.

V bančnem sektorju se je stanje izboljšalo“, uvodoma zapišejo in nadaljujejo, da so v letu 2015 vse slovenske banke poslovale z dobičkom. Obseg slabih posojil se zmanjšuje, slovenska gospodinjstva so med najmanj zadolženimi v EU. Stanje je precej slabše v zasebnem sektorju.

Enormno povečanje javnega dolga kot posledica dokapitalizacije bank

Kljub nekaterim pozitivnim trendom Evropska komisija ugotavlja, da je razlika med velikimi bankami v državni lasti in tuji lasti še vedno občutna. Državno lastništvo se zmanjšuje, vendar je še vedno med najvišjimi v EU. Tudi ko bo dokončana privatizacija NKBM (predvidoma do junija 2016), bo več kot 50% sredstev slovenskih bank ostalo v državni lasti.

Poročilo opozarja, da to pomeni “znatno tveganje za slovenske davkoplačevalce in učinkovitost bančnega sistema”, saj imajo državne banke šibko korporativno upravljanje, hkrati pa so povezane z drugimi podjetji v državni lasti.

Državne banke so v preteklosti potrebovale kar nekaj dokapitalizacij. Prav te finančne injekcije so po mnenju Evropske komisije znatno pripomogle k izjemnemu povečanju javnega dolga v zadnjih letih. Če je ta pred krizo, leta 2008, znašal 21,6% BDP, se je številka v letu 2015 približala 84% BDP. Država si je denar izposojala za financiranje trajnega (vsakoletnega) primanjkljaja.

Podjetja zaradi boljših pogojev čedalje več kreditov jemljejo v tujini

Slovenske banke se soočajo s čedalje večjo čezmejno konkurenco. Zapuščina slabih posojil je naredila svoje, zato so zaostrile kreditne standarde, zaradi česar so številna podjetja začela iskati posojila drugje.

Večina uveljavljenih in finančno trdnih podjetij ima namreč dostop do financiranja v tujini po konkurenčnejših obrestnih merah. V Sloveniji so namreč obrestne mere na posojila (zlasti kratkoročna) običajno višja od povprečja evroobmočja. Trend je dobro viden na spodnjem grafu.Posojila iz domačih in tujih bank v zadnjih šestih letih

Res je sicer, da veliko zmanjšanje posojil slovenskih bank lahko delno pripišemo prenosu slabih posojil na DUTB, a tudi brez upoštevanja tega se je stanje bančnih posojil pri domačih bankah znižalo za 30%.

Vloga DUTB

Družba za upravljanje terjatev bank je bila ustanovljena marca 2013 kot družba v lasti države, katere naloga je prestrukturiranje sistemsko pomembnih bank, ki so se soočale z resnimi težavami.

Prevzela naj bi slaba posojila, jih prestrukturirala, izterjala itd. in jih odprodala, ko bi si trg opomogel.

DUTB je od NLB, NKBM, Abanke, Banke Celje prevzela za 5 milijard slabih posojil (bruto vrednost). Poleg tega je prevzela še dodatno izpostavljenost do podjetij Probanke in Factor banke, ki sta v postopku prenehanja. Trenutno DUTB upravlja sredstva v vrednosti 1,35 milijarde evrov.

Državni zbor je decembra 2015 sprejel nov zakon o DUTB, v katerem so določena dodatna orodja za lažje prestrukturiranje podjetij. Prav reševanja slabih posojil in upravljanje kreditnih tveganj tako ostajata prednostni nalogi za prihodnje leto.

Sanacija bančnega sektorja nas je do sedaj stala 5,7 milijarde evrov.

1 komentar

  1. Velespoštovani Domovinci!

    Samo posredno vem v popolni negotovosti samo malo razumem kako me Barabe molzejo z dokapitalizacijo Banke!
    Mislim, da je malo ljudi, ki ve, ki razume, dojema, kaj je dokapitalizacija Banka.
    Skrajno malo pa je ljudi, ki razumejo kako, na kakšen način od klje denar za dokapitalizacijo.

    ŽIV KRST PA NE KAPIRA KAKO JIM DRŽAVA ŠKODUJE IN OD KJE NAM IZPULI DENAR?
    KJE NAS UDARI PO ŽEPU?
    KJE IN NA KAKŠEN NAČIN V KOKLIKŠNEM ČASDU NAM KRADEJO-BREZ, DA SE SPLOH ZAVEMO…?

    Ali lahko najdete strokovnjaka, ki bi znal odgiovoriti tako na zg.vprašanja, da bomo vedeli, razumeli!

    Potem nam ne bo vseeno in bomo vstali in rekli: DOVOLJ KRAJE, BANDA SPRIJENA!

    Ga ni medija, ki bi v 70letih pojasnil, kritično opozarjal in še manj: da bi davkoplačevalcu nalil dobrega in čistega vina! ?
    Ali , Domovina lahko poiskusi, čimpreje, prosim?
    1000 x HVALA VNAPREJ!
    Bog Vas živi!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime