EK opozarja: Ob nespremenjeni politiki bo imela Slovenija naslednje leto največji primanjkljaj v evroobmočju

Potem ko smo po objavi poročila o Sloveniji 2016 pregledali glavne poudarke in preverili priporočila Evropske komisije, se bomo sedaj v nekaj člankih poglobili v vsako področje posebej.

Začeli bomo z najbolj problematičnim - vzdržnostjo slovenskih javnih financ. Evropska komisija (EK) ugotavlja, da bo imela Slovenija ob nespremenjeni politiki že naslednje leto največji strukturni primanjkljaj v celotnem evroobmočju.

Dolgoročno bo glavno breme za vzdržnost javnih financ nadpovprečno staranje prebivalstva in s tem povezani odhodki za dolgotrajno oskrbo in pokojnine.

Strukturne reforme v bližnji prihodnosti so nujne.

Država bolje pobira davke, podjetja pa zaradi davčnih obveznosti porabijo preveč časa

Delovni dokument EK ugotavlja, da je skupni delež davčnih prihodkov glede na BDP pod evropskim povprečjem, a ima Slovenija v skupnih prihodkih manjši delež neposredno in večji delež posredno pobranih davkov.

Predlagana davčna reforma in nepremičninski davek sta (zaenkrat) padla v vodo, nova poskusa lahko pričakujemo v naslednjih letih.

V zadnjih letih se država bolj uspešno bori proti sivi ekonomiji in je tako izboljšala učinkovitost pri pobiranju DDV. V to smer je šla tudi uvedba davčnih blagajn z letošnjim januarjem.

Če se država v zadnjih letih glede davkov lahko bolj zadovoljno smehlja, pa tega ne moremo reči za podjetja, ki veliko časa in napora vlagajo v izpolnjevanje davčnih obveznosti. Z to namreč namenijo 245 ur letno, medtem ko je povprečje EU 180 ur. Podjetja bremenijo tudi pogoste spremembe zakonov in dolžina postopkov.

Potrebujemo strukturne reforme in ne začasnih ukrepov

Slovenija je v zadnjih letih sprejela nekatere začasne ukrepe za vzdržnost javnih financ, a ob takem tempu in odsotnosti pravih reform bo imela že leta 2017 največji primankljaj (2,8% BDP) v evroobmočju (povprečje EU 1,4% BDP). Komisija navaja, da se v EU stanje od leta 2012 stalno izboljšuje, v Sloveniji pa poslabšuje.

Prav odsotnost strukturnih reform je glavni krivec, da je Slovenija precej manj uspešna od ostalih članic EU.

Stopnja javnega dolga (84% BDP) je trenutno še pod povprečjem evroobmočja (94% BDP), a se je od leta 2008 do 2015 povečal iz 21,6% BDP na 83,5% BDP.

V prihodnosti bo velik izziv staranje prebivalstva

Prebivalstvo v Sloveniji se stara hitreje kot v večini članic EU. V srednje- in dolgoročnem obdobju izjemno povečan delež starejših po mnenju EK lahko pomeni veliko fiskalno preobremenjenost.

Pokojninska reforma iz leta 2012 bo kratkoročno učinkovala nekje do leta 2022, nato pa je za slovenski pokojninski sistem napovedano drugo največje povečanje porabe bruto odhodkov (za Luksemburgom).

Graf prikazuje spremembo bruto javnih odhodkov za pokojnine med letoma 2013 in 2060 v Sloveniji (moder stolpec) v primerjavi s povprečjem EU (rumen stolpec).

V tem obdobju se bodo povečali tudi javni odhodki za dolgotrajno oskrbo starejšega prebivalstva. EK ugotavlja, da v Sloveniji ni celostnega sistema dolgotrajne oskrbe, problem je tudi razdrobljenost financiranja in posledično razdrobljenost storitev.