EK opozarja: Ob nespremenjeni politiki bo imela Slovenija naslednje leto največji primanjkljaj v evroobmočju

Uredništvo
1

Potem ko smo po objavi poročila o Sloveniji 2016 pregledali glavne poudarke in preverili priporočila Evropske komisije, se bomo sedaj v nekaj člankih poglobili v vsako področje posebej.

Začeli bomo z najbolj problematičnim – vzdržnostjo slovenskih javnih financ. Evropska komisija (EK) ugotavlja, da bo imela Slovenija ob nespremenjeni politiki že naslednje leto največji strukturni primanjkljaj v celotnem evroobmočju.

Dolgoročno bo glavno breme za vzdržnost javnih financ nadpovprečno staranje prebivalstva in s tem povezani odhodki za dolgotrajno oskrbo in pokojnine.

Strukturne reforme v bližnji prihodnosti so nujne.

Država bolje pobira davke, podjetja pa zaradi davčnih obveznosti porabijo preveč časa

Delovni dokument EK ugotavlja, da je skupni delež davčnih prihodkov glede na BDP pod evropskim povprečjem, a ima Slovenija v skupnih prihodkih manjši delež neposredno in večji delež posredno pobranih davkov.

Predlagana davčna reforma in nepremičninski davek sta (zaenkrat) padla v vodo, nova poskusa lahko pričakujemo v naslednjih letih.

V zadnjih letih se država bolj uspešno bori proti sivi ekonomiji in je tako izboljšala učinkovitost pri pobiranju DDV. V to smer je šla tudi uvedba davčnih blagajn z letošnjim januarjem.

Če se država v zadnjih letih glede davkov lahko bolj zadovoljno smehlja, pa tega ne moremo reči za podjetja, ki veliko časa in napora vlagajo v izpolnjevanje davčnih obveznosti. Z to namreč namenijo 245 ur letno, medtem ko je povprečje EU 180 ur. Podjetja bremenijo tudi pogoste spremembe zakonov in dolžina postopkov.

Potrebujemo strukturne reforme in ne začasnih ukrepov

Slovenija je v zadnjih letih sprejela nekatere začasne ukrepe za vzdržnost javnih financ, a ob takem tempu in odsotnosti pravih reform bo imela že leta 2017 največji primankljaj (2,8% BDP) v evroobmočju (povprečje EU 1,4% BDP). Komisija navaja, da se v EU stanje od leta 2012 stalno izboljšuje, v Sloveniji pa poslabšuje.

Prav odsotnost strukturnih reform je glavni krivec, da je Slovenija precej manj uspešna od ostalih članic EU.

Stopnja javnega dolga (84% BDP) je trenutno še pod povprečjem evroobmočja (94% BDP), a se je od leta 2008 do 2015 povečal iz 21,6% BDP na 83,5% BDP.

V prihodnosti bo velik izziv staranje prebivalstva

Prebivalstvo v Sloveniji se stara hitreje kot v večini članic EU. V srednje- in dolgoročnem obdobju izjemno povečan delež starejših po mnenju EK lahko pomeni veliko fiskalno preobremenjenost.

Pokojninska reforma iz leta 2012 bo kratkoročno učinkovala nekje do leta 2022, nato pa je za slovenski pokojninski sistem napovedano drugo največje povečanje porabe bruto odhodkov (za Luksemburgom).

Graf prikazuje spremembo bruto javnih odhodkov za pokojnine med letoma 2013 in 2060 v Sloveniji (moder stolpec) v primerjavi s povprečjem EU (rumen stolpec).Bruto javni odhodki za pokojnine - 2060

V tem obdobju se bodo povečali tudi javni odhodki za dolgotrajno oskrbo starejšega prebivalstva. EK ugotavlja, da v Sloveniji ni celostnega sistema dolgotrajne oskrbe, problem je tudi razdrobljenost financiranja in posledično razdrobljenost storitev.

Delež prebivalstva, starega 80 let in več, naj bi se do leta 2060 potrojil

Trenutno imamo v Sloveniji 4,6% prebivalstva, starejšega od 80 let. Leta 2060 bo takih 12,4%. Koeficient starostne odvisnosti pa naj bi se podvojil, iz 27% na 58%.

Na drugi strani je pri nas opazen razkorak med pričakovano življenjsko dobo in pričakovanimi leti zdravega življenja. Ta razkorak je eden največjih v EU tako za moške kot ženske.

Poenostavljeno povedano: Trenutno se glede na povprečje EU hitro upokojujemo in smo tako zaradi dolge življenjske dobe nadpovprečno dolgo upokojenci. V tem življenjskem obdobju pa smo manj zdravi od povprečnega Evropejca in tako še dodatno bremenimo zdravstvene storitve in tako javne finance.

1 komentar

  1. CITAT. “Dolgoročno bo glavno breme za vzdržnost javnih financ nadpovprečno staranje prebivalstva in s tem povezani odhodki za dolgotrajno oskrbo in pokojnine.”
    Bravo, našli smo krivce! Vemo, denarja ni, požrle so ga bančne in podobne luknje. Milijarde prekladajo kot hruške, za upokojence s polno zasluženo dobo pa jih žal ni.
    Kam torej z nami? Nekoristni osebki smo, družbi samo še v breme!? Kdor občasno še dela, posluša očitke, da mladim odžira kruh, sicer pa, tako ali tako, mladi delajo zanj.
    Vse pogosteje poslušamo – beremo tašne izjave, in sprašujem se, kaj niso tudi takšne izjave ena izmed hujših oblik sovražnega govora, ter nestrpnosti in nasilja do starejših ljudi?
    Dejstvo je, Slovenija se stara. Dekadenca, ki je vrednote družine in materinstva potisnila daleč na rob, zdaj tudi od nas terja svoj davek.
    Kje so tukaj naši in EU varuhi človekovih pravic, pa človekoljubne organizacije, ki so jih polna usta humanih besed, za upokojence s polno delovno dobo, ki po letu 2005 prejemamo ob enakem vložku za 1/3 nižje pokojnine od svojih predhodnikov, pa se nihče ne bori, da bi številni dosegli vsaj prag preživetja!? Edina poštena rešitev se v tem trenutku skriva sama v sebi in sicer, da se izvede nov izračun vseh pokojnin, ki bo z enakim številom let za izračun, odpravil v nebo vpijoče krivice.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime