Pregled napredka Slovenije: ocene, s katerimi se ne gre ponašati

Uredništvo

9. 3. 2016 ob 9:22
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Kako uspešna je bila Slovenija pri doseganju ciljev iz priporočil Evropske komisije, ki jih na podlagi analize napredka držav članic ta podaja na letni ravni?

Kot je razvidno iz spodnjih ocen upoštevanja priporočil, Slovenija pri odpravljanju svojih strukturnih težav ravno ne blesti.

Glavni zastoji so vedno na istih področjih in se vlečejo že vrsto let: (pre)počasna konsolidacija javnih financ, prelaganje nujne pokojninske in zdravstvene reforme, povsem zapostavljeno področje raziskav in razvoja.

Ocene upoštevanja priporočil

Pet ocen, ki jih država lahko prejme glede napredka pri izvajanju, so:

brez napredka (1) kar pomeni, da se na področju ni zgodilo čisto nič;

omejen napredek (2), ki pomeni, da je država napovedala nekatere spremembe, vendar ti niso zadostni;

določen napredek (3), kar pomeni, da so ukrepi napovedani ali sprejeti, so obetavni, vendar še niso bili izvedeni;

znaten napredek (4) ki pomeni, da je bila večina ukrepov izvedenih in da ti zagotavljajo izvajanje priporočil;

priporočila se v celoti izvajajo (5), ki pomeni, da država v celoti upošteva ukrepe.

Priporočilo 1: kje so strukturne reforme?

Prvo priporočilo vključuje trajno odpravo čezmernega primanjkljaja in doseči fiskalno prilagoditev v višini 0,6 % BDP, sprejetje Zakona o fiskalnem pravilu in spremembe Zakona o javnih financah ter sprejetje reforme pokojninskega sistema in reforme zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe, slednje do konca leta 2015.

Izvajanje štirih točk tega priporočila je komisija ocenila z omejen napredek (2). Izjema pri ocenjevanju je reforma fiskalnega in proračunskega okvira, ki je dobila oceno določen napredek (3), ob njej pa je komentar:

"Državni zbor je julija 2015 sprejel Zakon o fiskalnem pravilu, ustanovitev Fiskalnega sveta pa je bila odložena. Pričakuje se, da bodo člani Fiskalnega sveta imenovani šele sredi marca 2016, kar ogroža njegove zmožnosti, da oceni program stabilnosti za leto 2016 in predloži mnenje o njem."

Priporočilo 2: na področju trga dela določen napredek

To vključuje pregled mehanizma za določanje minimalne plače z vidika vpliva na revščino zaposlenih, ustvarjanje delovnih mest in konkurenčnost ter sprejetje ukrepov za povečanje zaposljivost nizkokvalificiranih in starejših delavcev ter ukrepov za zmanjšanje dolgotrajne brezposelnosti in zagotoviti ustrezne spodbude za podaljšanje delovne dobe.

V vseh treh točkah je izvajanje priporočila prejelo oceno določen napredek (3). Eden izmed utemeljitev komisije glede določanja minimalne plače, je:

"Parlament je novembra 2015 sprejel predlog sindikatov za izključitev obstoječih dodatkov iz minimalne plače. Zaradi tega so organizacije delodajalcev odstopile od socialnega sporazuma, s čimer se je socialni dialog bistveno poslabšal."

Priporočilo 3: znaten napredek pri stabilizaciji bančnega sektorja

To priporočilo, ki je izmed vseh prejelo najboljše ocene, vključuje zniževanje ravni slabih posojil izboljševanje zmogljivosti za spremljanje kreditnega tveganja, prestrukturiranje podjetij, izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja ter mikro podjetja, sprejetje strategije za Slovenski državni holding.

Komisija je v večini, in sicer pri štirih točkah, izvajanje tega priporočila ocenila z znaten napredek (4). Nižjo oceno je prejel dostop do financiranja za mala in srednja podjetja, in sicer je prejel določen napredek (3), strategija glede SDH pa je edina dobila oceno priporočila se v celoti izvajajo (5).

Priporočilo 4: določen napredek pri dvigu učinkovitosti pravosodja

To priporočilo vključuje zagotavljanje, da reforme glede učinkovitosti civilnega pravosodja prispevajo k skrajšanju postopkov.

Pri izvajanju tega priporočila je Slovenija dosegla oceno določen napredek (3).

"Manjša delovna obremenitev sodišč je prispevala k ohranitvi pozitivnih trendov v zvezi z zmanjšanjem zaostankov, skrajšanjem postopkov in povišanjem stopenj rešenih zadev, zlasti ker sodišča rešujejo manj zadev na leto."

Strategija Evropa 2020: kje so vlaganja v raziskave in razvoj?!?
Pri izvrševanju nacionalnih ciljev teh smernic, ti med drugim vključujejo 75 % zaposlenost (trenutno 67,8%), zmanjšanje števila ljudi, ki jim grozi revščina, na 40.000 (leta 2014 je revščina grozila 410.000 ljudem), 25 % pridobljene energije iz obnovljivih virov (21,9 %), najbolj v oči zbode ugotovitev komisije pri cilju s področja raziskav in razvoja.

Temu naj bi do leta 2020 namenili 3 % BDP. Komisija je ocenila: "Pri doseganju tega cilja ni bilo napredka."

Ugotovili so, da se je v zadnjem času intenzivnost raziskav in razvoja v Sloveniji iz 2,6 % (2013) zmanjšala na 2,39 % (2014).

Za dosego cilja mora država zagotoviti dolgoročnejše trajne naložbe v raziskave in razvoj.