Odprimo šole! Resno?

Vir foto: Pixabay
Prav boleče je v teh dneh poslušati vse te lahkotne, politično ali z osebno komoditeto motivirane pozive k odprtju šol.

Otrokom se baje dogaja strašna škoda. Nekateri so predebeli, drugi so lačni, nekateri vse dneve zijajo v ekrane, drugi jih sploh nimajo … govorijo o, baje, izgubljeni generaciji. Dramatično in populistično do skrajnosti. Osrednji mediji pri tem seveda zelo veselo in pristransko sodelujejo.


Posnetek komentarja Andreje Barat je na voljo na koncu prispevka.




Večini otrok se ne dogaja prav nič hudega, šolanje na daljavo bo zanje zanimiva izkušnja in tudi šola samostojnosti.

Glede otrok iz ogroženih skupin pa ni nobenega razloga, da se ne bi šolstvo organiziralo, pripravilo primeren (tudi epidemiološko ustrezen) predlog, ki bi zajel te učence in jim čisto lokalno in osebno nudil bolj učinkovito pomoč. Gotovo pristojni ne bi ovirali smiselne rešitve tega problema.

Grdo pa je vlačiti naprej te učence kot izgovor, da se morajo šole nujno odpreti ta trenutek. In tako ti otroci, ob svojih že siceršnjih stiskah, postanejo še sredstvo za politične ali osebne manipulacije.
Večini otrok se ne dogaja prav nič hudega, šolanje na daljavo bo zanje zanimiva izkušnja in tudi šola samostojnosti.

Politično motivirana manipulacija


Seveda je razumljivo pričakovati, da če bomo to dovolj dolgo ponavljali, bo imel povprečen Slovenec vtis, da je za to, da jaz zjutraj ne morem v miru spiti kave, ampak se moram ukvarjati s poštevanko, kriv Janez Janša. Jasno je tudi, da šol tako dolgo ne odpre, ker v svojem avtoritarno fašističnem srcu uživa, ker smo zaprti med štirimi stenami in se lahko družimo le v ilegali. Zato je skrajni čas, da ta vlada pade in da jo nadomestijo demokratični in svobodomiselni ljudje. Virus pa naj Janša kar lepo odnese s seboj, še najboljše na Dob.*

Prav bizarno je opazovati opozicijo, ki ob obilni pomoči medijev histerično in na slepo tipa, da bi našla kamen, ki bi zadel in po možnosti sklatil vladno tarčo. Sredstva niso važna, kolateralna škoda tudi ne. Kakšen teden so to seznami za odpisane ali naključne sorodstvene vezi vladnih predstavnikov z državnimi dobavitelji, kašen teden je to pismo, ki ga očitno sploh nihče ni prebral, ta teden so to prepoceni hitri testi od »ne-naših« dobaviteljev in izgubljena, na daljavo šolajoča se generacija otrok.

Z osebno komoditeto motivirana manipulacija


Staršem gotovo ni lahko. Ampak, da ni lahko, ne pomeni, da je hudo. Vsak starš kdaj pride do točke, ko bi otroke najraje poslal na tabor za teden dni. Pridejo trenutki, ko ti gredo lastni otroci na živce (seveda, ker so naše ogledalo). In če si skupaj 24 ur na dan, je možnost za take trenutke seveda tudi večja. Ampak ti trenutki niso celotna slika, so le oblaki na nebu, ki pridejo in grejo.

Žalostno je brati in poslušati v teh karantenskih mesecih, koliko je nestrpnosti do lastnih otrok. In to pod krinko »njihovega dobrega«. Kot bi se vrnili v neke druge, mračne čase, ko so morali otroci, čim so zmogli, za pestrne in pastirce, ker ni bilo zanje kruha na domači mizi. Danes izgleda kot da morajo nujno v šolo, ker zanje doma ni odprtega srca.

Bes na vlado, na ukrepe, na epidemijo, na ves svet … zakaj? Ker moram biti s svojimi otroki?

Kam bežiš pred njimi? Tvoji so. Tvoje ogledalo. Bežiš pred sabo.

Vse to govoričenje o veliki škodi, ki se dogaja otrokom zaradi šolanja na daljavo, je prazno. Dolgoročno se povprečnemu otroku zagotovo ne dogaja nobena škoda. Gotovo pa je škoda in morda tudi travma, da bo marsikateri otrok v tej epidemiji spoznal, da je svojim staršem v resnici odveč.
Žalostno je brati in poslušati v teh karantenskih mesecih, koliko je nestrpnosti do lastnih otrok.

Malo razuma in solidarnosti …


Hvala Bogu, da o odprtju šol odločajo modrejši ljudje kot so fb strokovnjaki in vsega naveličani starši.

Če pogledamo številke in vklopimo malo razuma, je jasno, da še ni čas za odprtje šol, ne glede na vse te luštne okvirje profilnih slik, ki pravijo, da odprimo šole. Nenazadnje je veliko učiteljev iz rizične skupine, tudi nekateri učenci, mnogi starši in stari starši učencev.

Človeku, ki ne vidi samo svojega praga, je jasno, da je smiselno počakati še kak teden ali dva ali tri, da se cepijo vsaj najbolj ogrožene skupine. Če pogledamo znanstvene parametre, je jasno, da se ob tolikšnem povečanju kontaktov v šoli (distanca je, vsaj v nižjih razredih, zgolj farsa), zgodilo toliko in toliko več okužb in posledično tudi toliko in toliko smrti.

Tisti, ki vidijo samo svoj prag, pa naj se nehajo sklicevati na strašno škodo, ki se baje dogaja otrokom zaradi šolanja na daljavo in naj se vprašajo po pravih razlogih, zakaj jim je vse to tako zelo nevzdržno.

Če so razlogi politični, si naj, če ne zmorejo dovolj dostojnosti, da bi postavili skupno dobro pred individualni boj za oblast, za manipulacijo izberejo drugo, manj občutljivo tarčo kot so otroci.

Če so razlogi osebni, pa se naj pogledajo v svoje ogledalo – v svoje otroke - in se vprašajo, na kateri točki so z njimi izgubili stik in naredijo vse, da ga spet vzpostavijo. Bolj dragocene stvari namreč nikoli ne bodo imeli in bolj vredne stvari kot sta prisotnost in ljubezen, svojim otrokom ne bodo nikoli mogli dati.

*pojasnilo za preveč zategnjene desničarje s pomanjkanjem smisla za humor: gre za parodijo.


https://twitter.com/crnkovic/status/1347844813069160453





 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike