Odmev tedna: Kaj so v Združenih narodih povedali ključni govorci Golob, predstavnik Mozambika in predstavnik Butana

V tokratni oddaji Odmev tedna, ki jo vodi Vida Petrovčič, je bil z nami Marko Pavlišič, nekdanji poslanec Državnega zbora.

Razmere v Sloveniji so resne, nesposobnost sedanje vlade se razgalja iz dneva v dan, tako hudo, da niti predsednik Milan Kučan ni ostal tiho. Razlog za njegovo oglašanje je sicer morda tudi drugačen, pri Kučanu se nikdar prav točno ne ve ali pa se bo vedelo šele čez čas, a njegova ugotovitev je točna: »vidi velik problem v diletantskih politikih, ki nimajo izkušenj, hkrati pa so prepričani, da je probleme možno reševati na hiter način«, kar je »ena od bolezni, ki jo ta vlada kaže od začetka svojega mandata«. Marko Pavlišič razume to kot poziv, da je potrebno na volitvah bolje razmisliti, koga izvoliti. »Pri tem ne štejejo samo dobri nameni, pač pa tudi ali si sposoben to narediti, ali imaš ustrezna znanja in sposobnosti,« razmišlja naš komentator. In zakaj se v Sloveniji tako pogosto toliko nesposobnih znajde na istem kupu? »Levica ima že vrsto let en velik problem, njihov edini volilni program je 'samo da ni Janša' in s tega vidika bi podprli kogarkoli, samo da ni Janša,« ugotavlja komentator. Pa sposobnost gor ali dol.

Seveda pa glede na dnevne politične potrebe pogosto poslušamo o pomenu 'strokovnjakov'. Nenazadnje je tudi predsednik vlade dr. Robert Golob v politiko prišel kot strokovnjak, gospodarstvenik. »Pa se je hitro izkazalo, da mu niti osnove gospodarstva niso jasne« in da »ni niti strokovnjak niti politik«, pravi komentator. Ni ne tič ne miš, pač pa Golob, bi lahko rekli, ki pa zna tudi po gostilniško udrihati po mizi na mednarodnem odru, kot je pokazal v govoru v Združenih narodih, kjer je izraelskemu predsedniku vlade Benjaminu Netanjahuju solil pamet, naj vrne talce v Izrael (kot da so jih Izraelci sami ugrabili!) in zaustavi vojno. Marko Pavlišič komentira, »da ne bi rekel, da mu je (op. predsedniku vlade pri tem nastopu) kaj manjkalo strokovnosti, pač pa da je bilo nečesa preveč«. Česa, si oglejte in prisluhnite sami.

Pri tovrstnem nastopaštvu pa (si) naš komentator zastavlja vprašanje, »koliko pa je sploh vredna beseda gospoda Goloba«? »Razne časovnice, razne obljube in obljube, da ne bo več obljubljal, in tako dalje, kar je bilo vse prekršeno, do plačne reforme, ki to sploh ni...«, mu jemljejo vso kredibilnost, tako doma kot v tujini.

A nekaterih slovenskih medijev v službi leve politike to ne moti, pač pa nastopaštvo predsednika vlade povzdigujejo v neslutene višave - Golobov nastop v Združenih narodih so primerjali celo z nastopom predsednika ZDA Ronalda Reagana, ki je leta 1982 predsednika Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova pozval, naj podre berlinski zid. Ampak ta je bil kmalu zatem res porušen, vojna na Bližnjem vzhodu se je pa po Golobovem govoru še bolj razplamtela, ugotavlja komentator. Kot da nastopa dr. Roberta Goloba ne bi jemali dovolj resno...

Kot kaže, pa je bil Golobov govor, kakorkoli igralski in tudi tozadevno slabo izveden, skrbno natreniran, saj je Tina Gaber na Instagramu objavila posnetek iz avta, kjer je Golob ta govor treniral. Marko Pavlišič komentira, da »je to nekaj, česar si ne upa verjeti, namreč, da je celoten nastop nastal z namenom instagram politike njegove spremljevalke.« Pa naj kdo reče, da nismo v trendu - vse za všečke na socialnih omrežjih.

Izrael je generalnemu sekretarju Združenih narodov Antoniu Guterresu prepovedal vstop v Izrael, ker ni obsodil Palestinskega terorističnega napada. Se kaj podobnega lahko zgodi tudi našim politikom? Marko Pavlišič meni, da ne: »Slovenija je objektivno gledano nepomembna v mednarodnem prostoru, nastop gospoda Goloba je šel najverjetneje mimo vseh radarjev. Če pogledamo, kaj je predstavnik Mozambika ali predstavnik Butana povedal v Združenih narodih - saj tega pri nas nihče ne ve.«

Da se nam bo življenje še bolj zakompliciralo in da ga bomo čim manj razumeli, so nam pa pripravili nov način obračunavanja omrežnine, ki je stopil v veljavo s 1. 10. 2024. V oddaji si oglejte, kako je nove sheme omrežnin poskušal pojasniti Edvard Kadič. Cilji so morda dobri, pravi komentator, »a način, ki so ga izbrali, je preveč kompliciran in ga bo težko v praksi živeti, veliko bo slabe volje in tudi vpliva na kvaliteto našega življenja«. Namesto da bi uvajali koncepte pametnih omrežij, ki bi samodejno poskrbela za enakomernejšo porabo električne energije gospodinjstev, so skrb za regulacijo prevalili na posamezna gospodinjstva, pojasnjuje Marko Pavlišič, ki slikovito opiše, da je glavni nosilec slovenske ere pametnih omrežij in naprav očitno najstnik, ki se bo odločal, kdaj in na kateri stopnji električne plošče bo pekel jajca.

Da v velikih državnih projektih, ki preveč stanejo, ker eni spotoma nesramno obogatijo, ni naključij, priča dogajanje okrog TEŠ. Marko Pavlišič pojasnjuje, da je iz revizijskih poročil »evidentno jasno, da je šlo pri gradnji za veliko nategovanje s strani politike, kjer so določeni akterji zasledovali povsem druge interese in ne dobrobiti državljanov«. »Zadeva je bila v osnovi gnila,« je prepričan komentator, kakšnih posebnih sankcij pa ni bilo. Na kar smo se v Sloveniji žal že povsem navadili in bi se čudili, če bi bilo drugače.

In še o reformah, ki jih ni, a se o njih vseeno veliko govori in nanje v dolgih vrstah čaka - v Slovenski Bistrici je bila pred zdravstvenim domom več dni več 100 m dolga vrsta, čakajoči so očitno neuspešno čakali na zdravstveno reformo. »Smo se za to borili?« retorično sprašuje voditeljica Vida Petrovčič. »Še eden od državnih podsistemov (op. zdravstveni podsistem), ki počasi a zanesljivo propada,« komentira Marko Pavlišič. »Da je vladi zdravstvo ključna prioriteta, so povedali že pred volitvami, šli so v eksperiment z bivšim ministrom, od katerega na koncu ni bilo nič, ministra so zamenjali, sedaj imamo drugo (op. ministrico) in od nje spet nič,« je slovensko zdravstveno realnost strnil komentator.

Stranka SLS je imela klavzuro, posnetki pa so prišli v javnost. Komentator predlaga, da si te posnetke sami ogledamo, predvsem zato, da ne bi imeli preveč idiličnega mnenja o tem, kako politika v zakulisju poteka. »Absolutno pa ni prav, da takšni posnetki pridejo v javnost, saj je zaupanje v politiki najpomembnejša valuta in tisti, ki je to dal ven, jo je zapravil,« razmišlja Marko Pavlišič. Dr. Peter Gregorčič je po mnenju komentatorja na volitvah »naredil dober rezultat, a vsaka stranka ima v ozadju ljudi in njihove egote, ki menijo, da je to, kar imajo, vredno precej več, kot to vidimo zunanji opazovalci«. Je sodelovanje dr. Petra Gregorčiča potencial, ki ga SLS ne zna ali noče realizirati? Prisluhnite komentatorju.

Očitno pa se bo pred naslednjimi volitvami razvnel bolj za upokojenske glasove. V parlament želi priti s svojo stranko Pavel Rupar, ki je imel v tem tednu shod na Trgu republike, v politiko bi se pa rad vrnil tudi Karel Erjavec. Slednji ima 'izviren' program, ki ga najdemo pri domala vseh strankah, tudi tistih, ki jih še ni: solidarnost, skrb za upokojence, za zdravstvo, šolstvo in varnost. Karl Erjavec »je stranko uspel že večkrat spraviti v parlament, pri čemer pa so dvomi, ali je njegovo politično delo dobro za državljane in upokojence ali ne, precej veliki, vsekakor se pa zna iti politiko in zato ni brez možnosti«, meni Marko Pavlišič ter dodaja, da ima tudi politične zaveznike, ki bi ga lahko podprli: Milana Kučana in Zorana Jankovića. Še ta podpora, pa bomo dobili res nekaj povsem novega.

Pred ljubljansko mestno hišo je potekal shod za zaščito pitne vode, ki ga je vodil Aleš Primc. Po pričakovanjih je bil shod s strani glavnih medijev zamolčan. Medijski molk je tisti, ki nam v dobršni meri kroji življenje, v trenutni slovenski realnosti na slabše. »Gospod Janković ima na voljo precej več mehanizmov, da svoje ukrepe predstavi kot strokovne,« medijsko asimetrijo pojasnjuje Marko Pavlišič. Tudi mehanizmi odgovornosti v Sloveniji ne delujejo, »z inštitucijami imamo v Sloveniji problem, vprašanje, kateri lahko sploh še zaupamo, začenši z inštitucijo predsednika vlade, katerega beseda ne velja nič«, razmišlja komentator. In razplet glede kanala C0? »Na koncu bo zgrajen, ali bo v funkciji, pa ne vem,« pravi naš tokratni gost.

V teh tednih pa potekajo po Sloveniji tudi pohodi za življenje, na katerih opozarjajo na število splavov v Sloveniji, ki jih je bilo v letih od 2004 do 2011 v povprečju okrog 5000 letno. »Je to preveč?« sprašuje voditeljica Vida Petrovčič. »Mislim, da je vsak splav preveč. Splav ni nikoli dobra novica, pomeni, da je nekaj pred tem šlo narobe,« pravi Marko Pavlišič in poudarja pomen preventivnih ukrepov, s katerimi bi lahko to številko močno znižali. »Prepoved splava kot ukrep ni na mestu, sam pohod za življenje pa je pozitiven dogodek, v smislu poudarjanja družinskih vrednost in veselja do življenja, tudi v luči demografske slike v Sloveniji,« meni komentator. No, lepo, da lahko naše tokratno odmevanje zaključujemo pozitivno.

Oglejte si in prisluhnite Marku Pavlišiču in Vidi Petrovčič v oddaji Odmev tedna. Vsak teden na Domovini!