Obvezni zdravstveni prispevek: grdo ponesrečeni poskus populizma

Enotni obvezni zdravstveni prispevek, ki ga plačujemo od začetka lanskega leta, se z marcem draži za dobra dva evra. Na prvi pogled za marsikoga zanemarljiva vsota. A pogled v podrobnosti koncepta, ki si ga je pred dvema letoma zamislila vlada, razkrije, da bo podražitev najbolj udarila po žepu najranljivejše. Da o vladnih obljubah, da bodo z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja preprečili podražitve, niti ne izgubljamo besed.

Z začetkom minulega leta smo namesto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je dopolnjeval obvezni prispevek, dobili enoten obvezni zdravstveni prispevek. Tako si je vlada z izgovorom, da ne bo pustila služiti zasebnim zavarovalnicam, zagotovila dodatna sredstva v proračunu. Dodaten izgovor je našla v napovedi zavarovalnic, da bodo premije dvignile, in to za približno 10 evrov. Na ta način so bile zavarovalnice ob posel, ki pa jim tako ali tako ni prinašal ne vem kakšnega dobička.

Več imaš, manj daš

Šlo naj bi za prvi del tako imenovane zdravstvene reforme, v okviru katere leva vlada že od njenega nastopa poleg navedenega zasleduje tudi cilje omejevanja koncesij in dela zdravnikov pri zasebnikih. Z drugimi besedami: v položaju, ko zdravstvo diha na škrge, ko o skrajševanju čakalnih vrst ni ne duha ne sluha in ko več kot 130.000 zavarovanih prebivalk in prebivalcev nima osebnega zdravnika, želi vlada kadru še dodatno onemogočiti delo. Opozorila, da bo to pospešilo odhod predvsem kakovostnega kadra med zasebnike in v tujino, pa gladko presliši.

Ko gre za prvi del tega vladnega načrta, torej ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, se zdi, da je za krajši čas pomiril vsaj del volivcev. Toda že enostaven izračun pokaže, da so učinki enotnega obveznega zdravstvenega prispevka pravzaprav v nasprotju s tistim, kar naj bi vlada z njim želela doseči. Ker gre za enoten prispevek in naj bi zanj vsi plačevali enako – doslej 35, po novem 37,17 evra, je namreč najbolj po žepu udaril najranljivejše oziroma tiste z najnižjimi prejemki.

V razpravi o ukinitvi dopolnilnih zavarovanj naj bi predsednik vlade Robert Golob koalicijskim partnerjem še zagotavljal, da bodo v drugem koraku ukrepa oblikovali progresivno lestvico, po kateri bi bil prispevek odvisen od posameznikovega dohodka. A to se ni zgodilo, prav tako kakšnega ukrepa vsaj za zdaj ni na vidiku. Če je torej vlada želela z novim prispevkom zasledovati načelo solidarnosti, se jim je to v tem primeru res grdo ponesrečilo.

Bi imeli 223 evrov? Recite vladi.

Pa ne le zaradi enakomerne razporeditve mesečnega prispevka, pač pa tudi zaradi tega, ker se pri plačah plačilo tega prispevka upošteva kot davčna olajšava. Kot v prispevku na Portal Plus ugotavlja Bine Kordež, se neto prejemek tistih z neto plačo več kot 5000 evrov ne bo znižal za 37 evrov, kolikor je vreden obvezen prispevek, pač pa zaradi olajšave le za 18 evrov in pol. No, tistim, ki prejemajo okoli 1000 evrov neto ali manj, se bo prejemek znižal za polnih 37 evrov – ker pač ne plačujejo dohodnine.

Tistim, ki prejemajo okoli 1.000 evrov neto ali manj, se bo prejemek znižal za polnih 37 evrov – ker pač ne plačujejo dohodnine.

Preračunano: najranljivejše skupine prebivalstva za obvezni zdravstveni prispevek letno plačujejo 446 evrov, najbolje plačani pa 223 evrov. Samo mislimo si lahko, kako prav bi upokojencu s 600 evri mesečno na koncu leta takšen znesek prišel prav.

Tudi po deležu od bruto prejemka je obvezni zdravstveni prispevek bolj prijazen do bolje plačanih. Če tistim z neto pokojnino oziroma prejemkom 500 evrov od teh odtegne približno sedem odstotkov, pa je ta delež pri nekom z neto plačo 5.000 evrov kar desetkrat nižji, torej sedem promilov.

Najranljivejše skupine prebivalstva za obvezni zdravstveni prispevek letno plačujejo 446 evrov, najbolje plačani pa 223 evrov.

Podražitev pa ne bo, kajne?

Konceptualna nedoslednost obveznega zdravstvenega prispevka pa je le del zgodbe. »Preprečili bomo podražitve zavarovanj in ukinili dobičke zavarovalnic,« se je ob pretvorbi dopolnilnega zavarovanja v obveznega zaklinjal predsednik vlade. Da podražitev ne bo, so zagotavljali tudi v Levici. Da podražitve vsekakor so, pa se bo že prihodnji mesec poznalo na plačilni listi. Da o tem, kako se bo na njej poznal dvoodstotni odtegljaj za dolgotrajno oskrbo, ki se nam obeta z drugim polletjem, niti ne govorimo.