Nov preobrat na sodišču: Janković nima pravice graditi kanala C0, lastnica parcele vlaga tožbo za izkop cevi

Upravno sodišče je v sodbi z dne 25. marca letos ugodilo tožbi lastnice zasebnega zemljišča na trasi kanala C0, ki je tožila državo (ki jo je v tem primeru zastopalo Ministrstvo za naravne vire in prostor), ker je ljubljanska upravna enota v korist Mestne občine Ljubljana in njenega župana Zorana Jankovića ustanovila služnostno pravico za graditev, postavitev in vzdrževanje kanala C0 na njeni parceli v Ježici. Sodba sodišča je tako ali drugače prelomna: pretekli mesec se je namreč ljubljanski župan pohvalil, da je njegov kanalizacijski projekt po letih zapletov zaradi sodnih sporov in nasprotovanja tako nevladnikov kot zdravstvene in gradbene stroke končan. In da v kratkem pričakuje še uporabno dovoljenje, s katerim bi fekalije lahko pognal po ceveh, naravnost čez vodovarstvenih Kleče, strogo varovano območje, kjer se zbira pitna voda za več kot 400.000 ljudi.

A dobljena tožba ene od lastnic zemljišča (ki odpira pot tudi drugim lastnikom na trasi kanala) v praksi pomeni, da je bil cevovod, ki se ga je skozi leta prijel ljudski vzdevek »drekovod«, zgrajen, ne da bi imela Mestna občina Ljubljana tam sploh pravico graditi. Posledično pa so na podlagi te odločbe izdana gradbena dovoljenja nična. Kot za Domovino potrjuje odvetnik lastnice Klemen Golob, je ta odločba tudi razlog za izpodbijanje gradbenih dovoljenj.

Kot smo še izvedeli, se že v nekaj dneh pripravlja tožba na Upravnem sodišču. Razlog: takojšnja odstranitev kanala. Sila neprijetna zadeva za Jankovića, ki namerava 8. maja slovesno oznaniti vnovično kandidaturo za župana.

Kot izhaja iz sodbe višjega sodnika Janija Soršaka iz 25. marca letos, je bilo tožbi lastnice zemljišča ugodeno zaradi nezakonite omejitve lastninske pravice, ki jo je z odločbo zagrešila ljubljanska upravna enota 9. junija leta 2022, ko je ustanovila služnostno pravico za graditev, postavitev in vzdrževanje kanala C0 na parceli v Ježici, ki jo je zahtevala Mestna občina Ljubljana. Jankoviću je upravna enota, ki jo je takrat vodila načelnica Mateja Erjavec, znana tudi iz zahteve za sodno preiskavo tožilstva zoper župana (očitajo ji, da je župan preko nje pritiskal za gradbena dovoljenja na uradnike), služnost priznala za 30 let »v javno korist za graditev, postavitev, obratovanje in vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, vključno z dostopom do nepremičnine za potrebe obratovanja javnega kanalizacijskega omrežja«.

MOL je zahtevo za omejitev lastninske pravice, kot izhaja iz sodnega spisa, vložil marca leta 2022, maja pa je bila izvedena ustna obravnava, na kateri je lastnica parcele temu eksplicitno nasprotovala, a so uradniki vso dokazno gradivo s predlogom za postavitev strokovnih izvedencev zavrnili z argumentacijo, »da je dejansko stanje že dovolj razjasnjeno in da tožnica ni pojasnila, kaj naj bi se z izvedenci konkretnih strok dokazovalo«.

Tožnica se je zoper to odločbo UE Ljubljana pritožila na drugostopenjskem organu, takrat enotnem ministrstvu za okolje, a jo je ta pod vodstvom Uroša Brežana iz kvote Gibanja Svoboda zavrnil na način, da se je v celoti skliceval na razloge ljubljanske upravne enote.

Uradniki so vso dokazno gradivo s predlogom za postavitev strokovnih izvedencev zavrnili z argumentacijo, da je dejansko stanje že dovolj razjasnjeno.

UE Ljubljana ni želela niti poslušati izvedencev

Kot izhaja iz sodbe, je lastnica zemljišča v Ježici (želi ostati anonimna) tako upravni enoti kot ministrstvu očitala več kršitev zakonodaje, med drugim Zakona o upravnem postopku. Upravna enota naj se po njeno sploh ne bi izjasnila do pravno odločilnih dejstev, popisanih na več kot 30 straneh, med drugim:

• dopisov UE Ljubljana na ARSO,
• zapisnikov sej mestnega sveta,
• negativnega stališča NIJZ,
• odločbe MOP o ničnosti gradbenega dovoljenja,
• notranje revizijskega poročila MOP. 

Upravna enota je tudi zavrnila postavitev izvedencev tako geodetske kot gradbene in ekološke stroke pod pavšalnim izgovorom, da je dejansko stanje »že dovolj razjasnjeno«, to pa je sodišče označilo za samovoljno in arbitrarno ravnanje prvostopenjskega organa. Ob tem je tožnica trdila, da so meje nepremičnine, ki so predmet postopka, še nedoločene in predmet sodnega spora, saj na tem območju Ljubljane velja t. i. »Jožefinski kataster«, ki je izjemno nenatančen in določa premik meja v naravi tudi za več metrov.

Upravna enota je tudi zavrnila postavitev izvedencev tako geodetske kot gradbene in ekološke stroke, to pa je sodišče označilo za samovoljno in arbitrarno ravnanje prvostopenjskega organa.

UE Ljubljana je občini dovolila služnost na njeni parceli samo na južnem delu v velikosti 54 m2, in ker je meja tam nedoločljiva, obstaja verjetnost, da je bila kanalizacijska cev položena v zemljišče, ki morda v zakonitem izvedenem mejnem postopku na koncu sploh ne bi pripadlo tožnici.

Je pa lastnica zemljišča javni interes MOL izpodbijala tudi z argumentom, da projekt kanalizacije C0 ne zasleduje javne koristi, temveč ji nasprotuje, saj trasa poteka po strogem naravovarstvenem območju. Zatrjevala je, da poseg v njeno parcelo ne prestane niti testa sorazmernosti, saj je MOL razpolagala z drugimi ustreznimi nepremičninami za dosego istega namena – kanala C0. Sklicevala se je tudi na ustavno pravico do pitne vode.

Spomnimo, Nacionalni inštitut za javno zdravje se je aprila leta 2020 glede kanala C0 izrekel, da je projekt z vidika zdravja ljudi nesprejemljiv, »saj ogroža pitno vodo za 450.000 ljudi«.

Kot je razvidno iz sodnega spisa, ministrstvo na tožbo ni odgovorilo, odgovorila pa je Mestna občina Ljubljana kot stranka z interesom. Kakopak so predlagali zavrnitev tožbe kot neutemeljene, češ da se je lastnica tekom ustne obravnave na upravni enoti imela možnost izreči skupaj z odvetnikom. Sklicavali pa so se tudi na zloglasno odločitev ARSO iz leta 2017, da presoja vplivov na okolje za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika C0 ni potrebna, ter da se okoljska sprejemljivost projekta ne presoja v postopku omejitve lastninske pravice. Sorazmernost načrtovanega posega pa so na MOL utemeljevali z dejstvom, da obremenitev obsega le 54 m2, oziroma 1,5 odstotka skupne površine nepremičnine, saj da bo zbiralnik speljan podzemno.

Nacionalni inštitut za javno zdravje se je aprila leta 2020 glede kanala C0 izrekel, da je projekt z vidika zdravja ljudi nesprejemljiv.

Sodišče: upravna enota ni opravila svojega dela

Sodišče je v obrazložitvi svoje sodbe navedlo, da bi morala omejitev lastninske pravice lastnici zemljišča v konkretnem primeru zadostiti vsem trem elementom načela sorazmernosti: obstajati bi moral javni interes, javna potreba, ki ustreza enemu od zakonsko določenih razlastitvenih namenov in je realna, določna, oziroma konkretna. Omejitev lastninske pravice mora biti tako nujno potrebna za dosego tega namena, vso dokazno breme za obstoj konkretne in abstraktne javne koristi pa nosi Mestna občina Ljubljana.

Sodniki so ugotovili, da upravna enota ni presodila vseh navedb, ki jih je podala tožnica v upravnem postopku, zlasti glede sorazmernosti načrtovanega posega na zemljišču, ki je sicer v solastništvu. Obrazložitev bi morala biti taka, da bi stranki omogočala pravico do učinkovitega uveljavljanja pravice do pravnega sredstva in sodnega varstva.

Sodniki so ugotovili, da upravna enota ni presodila vseh navedb, ki jih je podala tožnica v upravnem postopku, in da vsebinsko ni obravnavala pomislekov tožnice v zvezi z zaščito pitne vode.

Ker na upravni enoti tega niso storili, obrazložena odločba pa je bistven del poštenega postopka, so tožnici kršili njene pravice. Na UE Ljubljana ob tem tudi niso obrazložili, v čem bi bil v primeru, da do ustanovitve služnosti ne bi prišlo, javni interes ogrožen bolj kot ga prizadene ugotovljena obremenitev. Sodišče tudi očita uradnikom, da vsebinsko niso obravnavali pomislekov tožnice v zvezi z zaščito pitne vode, ker trasa kanala po tem zemljišču poteka tudi po naravovarstvenem območju.

Ker sodišče z razveljavitvijo odločitve upravne enote iz leta 2022 zadevo prvostopenjskemu organu vrača v ponovno odločanje, ga pri tem tudi opozarja, da bo moral v okviru presoje konkretnega javnega interesa navesti razloge, zakaj jasno izraženi pomisleki glede zatrjevane nevarnosti predvidenega posega za okolje niso podani. »Kot predhodno pojasnjeno, bi morala tožena stranka v vsakem primeru obrazložiti, zakaj je v tej zadevi podana konkretna javna korist za ustanovitev služnosti, ki med drugim predvideva vkopavanje in izgradnjo kanalizacijske cevi na kmetijskem zemljišču tožnice, pri čemer ta zatrjuje, da nevarnost izlitja negira obstoj konkretne javne koristi,« piše v obrazložitvi sodbe.

Sodišče je pavšalnost obrazložitve zavrnjene pritožbe očital tudi ministrstvu za okolje pod vodstvom Uroša Brežana. 

Upravni enoti sodišče jasno nalaga, da bo moral organ v ponovnem postopku opraviti presojo sorazmernosti posega v lastninsko pravico glede na vse relevantne okoliščine.

Sodišče je upravni enoti sicer še očitalo, da se oškodovana lastnica zemljišča ni mogla izreči o vseh dejstvih in okoliščinah.

Upravni organ ni izvedel nobenih predlaganih dokazov, čeprav jih je predlagala celo vrsto. Ogled na kraju samem je ob pritrditvi sodišča ponujala v podkrepitev navedb o dejanskem stanju zemljišča in spornem poteku mej. Zaslišanje več prič je predlagala, ker se upravna enota ni izrekla do njihovih pripomb. »Izvedenec s področja ekologije pa bi se opredelil do navedb o okoljski nesprejemljivosti trase kanalizacijskega zbiralnika C0 na vodovarstvenem območju,« piše v obrazložitvi in opozarja, da je prvostopenjski organ vse te dokazne predloge pavšalno zavrnil v enem samem stavku, češ da je dejansko stanje že dovolj razjasnjeno in da tožnica ni razložila, kaj naj bi se z izvedenci konkretno dokazovalo. »Povedano velja tudi za izvedenca geodetske stroke, s katerim je tožnica zatrjevala, da meje nepremičnine v naravi niso urejene in so sporne, saj bi trasa lahko v resnici potekala celo zraven meja te parcele.«

Zaključuje, da v odločbi ni jasno določen obseg služnosti. Čeprav se vsebinsko do nekaterih navedb lastnice zemljišča sodišče ni opredeljevalo, zdaj upravni enoti v zaključku sodbe jasno nalaga, da bo moral organ v ponovnem postopku v okviru ugotavljanja konkretnega javnega interesa opraviti presojo sorazmernosti posega v lastninsko pravico glede na vse relevantne okoliščine. »Prav tako bo moral individualizirano obrazložiti morebitno zavrnitev vsakega od dokaznih predlogov ter ugotoviti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za nujni postopek ...« Lokacija služnosti pa da bo morala biti v naslednjem izreku opredeljena z geodetsko natančnostjo, ki »bo odpravila vsakršne dvome glede poteka služnosti.«

Golob: Sledi izkop kanala

Odvetnik lastnice zemljišča Klemen Golob, ki ima sicer na sodiščih zoper izgradnjo kanala C0 odprtih še več ločenih postopkov (med drugim zastopa tudi nevladno organizacijo Alpe Adria Green v tožbi proti MNVP in odločbi državne sekretarke Tine Seršen iz kvote Svobode, da kanal C0 kot celota ne potrebuje presoje vplivov na okolje) je za Domovino povedal, da sodba Upravnega sodišča v praksi pomeni, »da je drekovod, zgrajen na parceli 1860, zgrajen, ne da bi MOL imela pravico ga zgraditi. Posledično so na podlagi te odločbe izdana gradbena dovoljenja nična oz. je to razlog za izpodbijanje gradbenih dovoljenj, ki se nanašajo na to parcelo, saj MOL na tem zemljišču nima pravice graditi, kar pa je predpogoj za vsako gradnjo in za izdajo gradbenega dovoljenja«.

Nadalje Golob opozarja, da iz obrazložitve sodbe izhaja, da je odločba UE Ljubljana nezadostno obrazložena in da mora upravni organ vsebino vsake služnosti, ki jo mora trpeti razlastitveni zavezanec, opredeliti čim bolj natančno, tako z vidika vsebine, kakor tudi lokacije in trajanja.

»UE Ljubljana mora tudi opraviti presojo obstoja javne koristi, torej ali je za ta konkretni poseg v tujo lastnino podana realna, konkretna in določna javna korist. V tem oziru mora upravni organ presojati tudi zatrjevanje, da se drekovod nahaja na vodovarstvenem območju, upoštevaje dokazno gradivo, med drugim tudi stališče NIJZ, ki je traso ocenilo kot nesprejemljivo z vidika tveganja za pitno vodo. Upravna enota bo torej morala pretehtati, ali izgradnja drekovoda pretehta nad ohranitvijo in varstvom čiste pitne vode.« Dodaja, da ker MOL 'drekovoda' na tej parceli ni imel pravice zgraditi, bo že v prihodnjih dneh vložena tožba za njegovo odstranitev na okrajnem sodišču v Ljubljani. Sočasno bo vložena tudi zahteva za začasno odredbo prepovedi uporabe in obratovanja kanala.

Po naših informacijah je Zoran Janković s sodbo že seznanjen, na našo prošnjo za komentar pa se še ni odzval.