Nika Kovač in Inštitut 8. marec se vračata k ukrepom Janševe vlade. Pa je to sploh pametno?

Osnovna foto: Foto: depositphotos.com, notranji foto: Twitter Inštituta 8. marec, Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
Inštitut 8. marec je včeraj začel novo kampanjo z imenom, ki si ga je izposodila nekje drugje, “Za otroke gre,” ki prinaša predlog brezplačnih kosil v obveznem izobraževnaju. Če jim bo uspelo zanj zbrati 5.000 podpisov, bodo o njem odločali poslanci DZ.

A zanimivo pri tem je, da Nika Kovač in ekipa praktično rehabilitirajo ukrep, ki ga je leta 2008 že uvedla Janševa vlada in ga nato vlada Boruta Pahorja ukinila, junija letos pa ga je zopet predlagala SDS, a ga je takrat 8. Marec označil za tehnično neustreznega.

Druga zanimivost, ki je tudi ni mogoče zaslediti pa je, da Nika Kovač brezplačna kosila de facto pripravlja za premožnejše otroke, saj imajo otroci staršev iz prvih treh dohodninskih razredov že zdaj na voljo brezplačna šolska kosila. 

Predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol idejo o brezplačnih kosilih za vse sicer označuje za "populistično in neracionalno"

V Inštitutu 8. marec so v DZ včeraj vložili predloga zakonov o osnovni šoli in o šolski prehrani, s katerima želijo vsem osnovnošolcem zagotoviti brezplačna kosila. Če zberejo 5000 overjenih podpisov ljudi, bodo o predlogu odločali poslanci in ga verjetno potrdili, saj je brezplačna hrana za otroke v šolah zapisana tudi v koalicijski pogodbi. To pomeni, da bo zanj najbrž glasovala večina vseh poslancev.

"Eden od razlogov za takšno odločitev je, da more biti osnovnošolsko izobraževanje skladno z zakonodajo brezplačno," je pred vložitvijo predlogov zakonov v DZ poudarila Mojca Lukan z inštituta. V inštitutu so po besedah direktorice Nike Kovač razmišljali, če bi uvedbo brezplačnih kosil predlagali zgolj za otroke iz socialno ogroženih družin, ali jih vzpostavili kot pravico za vse. Odločili so se za drugo možnost. "Ker se nam zdi pomembno, da zasledujemo cilj brezplačne osnovne šole in modelu nadomestka za prehrano pri redno zaposlenih - ta pripadajo vsem, ne glede na višino plače," je dejala.

Vračanje zakona Janševe vlade


Ob tem velja spomniti, da je podoben ukrep – brezplačno šolsko prehrano za vse dijake – leta 2008 uvedla vlada Janeza Janše, a ga je že dve leti pozneje vlada Boruta Pahorja spremenila tako, da je subvencijo za prehrano razširila na področje osnovnih šol, obenem pa ukinila 100-odstotno subvencioniranje dijaške prehrane.

Brezplačna šolska prehrana je obljubljena tudi v koalicijski pogodbi, ukrep pa je že zdavnaj posvojila SDS in predlog zakona s podobno vsebino v parlamentarni postopek vložili junija, a ga je Golobova državnozborska večina zavrnila. V Inštitutu 8. marec so predlog SDS označili za tehnično slab, zdaj so sami predlagali spremembo dveh zakonov, ki bi omogočila brezplačno kosilo za vse učence.

V SD so takrat menili, da je bolj primerno, če bi predlog za brezplačno prehrano v šolah pripravilo pristojno ministrstvo in bi ga po predhodni široki javni razpravi z vsemi zainteresiranimi deležniki poslalo v obravnavo v DZ. Levica je ocenila, da je predlog populističen. 


Ukrep je v bistvu namenjen otrokom premožnejših staršev


Kljub temu, da v Inštitutu 8. Marec pravijo, da zakon omogoča, da otroci v Sloveniji ne bodo več lačni, pa imajo otroci iz socialno ogroženih družin brezplačno malico in kosilo že zdaj. Po trenutno veljavni zakonodaji se lahko subvencija prehrane dodeli učencem za malico in kosilo ter dijakom za malico. 

Pridobitev subvencije za šolsko prehrano je odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na osebo v družini. Brezplačna malica za učence osnovnih šol pripada družinam, kjer mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 591,22 evra. Pri tričlanski družini to pomeni, da starša skupaj zaslužita 1.773 evrov. Pri štiričlanskih družinah je meja mesečnih dohodkov za pridobitev subvencije 2.364 evrov, kar je 1.182 evra na starša. 

Pri subvencioniranih kosilih v osnovnih šolah je meja povprečnega mesečnega dohodka na osebo v družinski skupnosti določena pri 401,58 evrih. V tričlanskih družinah to pomeni, da posamezen starš zasluži največ 702 evra, kar je pod minimalno plačo, oziroma pri štiričlanski do 802 evra.  Višina subvencije malice za dijake je razdeljena v tri kategorije glede na dohodek v družini. Subvencija malice v višini 100 odstotkov pripada dijakom iz družin, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo znaša do 468,50 evra. V višini 70 odstotkov vrednosti malice se lahko ta subvencionira dijakom iz skupnosti s povprečnim mesečnim dohodkom med 468,51 do 591,22 evra, 40 odstotkov pa za kategorijo dohodkov med 591,23 do 713,91 evra. Do 40-odstotno subvencionirane malice so tako še upravičeni dijaki iz tričlanske družine, kjer starša zaslužita vsak do 1.070 evra oziroma v štiričlanskih družinah do 1.428 evra.

Hrana že danes konča v smeteh, ob brezplačni prehrani bo tega še veliko več


Ko je bilo zaradi zapisanega predloga o brezplačni prehrani v šolah veliko govora že maja ob sestavljanju vlade, je za N1 že takrat predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan ocenil, da gre za populističen in ne racionalen ukrep. “Problema, da bi bili otroci v šolah lačni, v glavnem ne zaznavamo. Na voljo je mnogo možnosti za subvencioniranje prehrane. Sistem subvencij omogoča socialno ogroženim tudi v celoti brezplačno prehrano. Dodeljevati subvencije vsem po vrsti, tistim, ki pomoč potrebujejo, in tistim, ki jih sploh ne, se ne zdi ustrezno. Bolj smiselno se zdi uporabiti socialni korektiv,” je dejal Pečan.

Izkušnje šolnikov namreč kažejo, da imajo že sedaj številni iz socialno ogroženih družin v šolah prijavljene vse obroke, ki otroku pripadajo, a jih ti sploh ne jedo zaradi preobilice. Hrana pa posledično potuje v kontejnerje za biološke odpadke.





KOMENTAR: Uredništvo
Populizem, ki nas bo drago stal
"Brezplačno kosilo za vse", se sliši lepo, in kateri državljan tega ne bi podpisal ter kateri poslanec bi si upal za kaj takega ne dvigniti roke? A za tem populizmom, ki so ga kot takega, idealistično in nekritično, kot je za predloge 8. marca že običaj, predstavili tudi na nacionalni RTV, je nekaj realnih problemov in nesmislov. Najprej, kosilo je morda brezplačno za starše osnovnošolskih otrok, ni pa za vse davkoplačevalce, ki to plačajo preko (višjih) davkov. Drugič, ukrep dejansko zagotavlja brezplačno kosilo za starše premožnejših otrok, saj so tisti socialno ogroženi do subvencionirane prehrane že upravičeni. In tretjič, v praksi se kaže, da "brezplačno kosilo za vse" v bistvu pomeni "brezplačno metanje stran večje količine hrane". Šolske kuhinje, ki pogosto sploh nimajo kapacitet za pripravo tako množičnih kosil, morajo hrano pripraviti za prav vsakega otroka; a v praksi številni šolskega kosila sploh nočejo, ali pa ga ne pojedo, še posebej če je "bio-eko" narave. Vsa ta hrana gre v odpad in ta je že zdaj okoli trerjinski. Ali torej brezplačno kosilo za prav vse šoloobvezne učence res rešuje problem lakote pri otrocih, oziroma socialno težavo njihovih staršev? Ali pa nemara ponuja priložnost za izbirčnost ter hkrati vcepa miselnost, da je hrana itak na prosto brezplačno izbiro in jo s tem razvrednoti? Ta vprašanja bi si morali legitimno zastaviti. Če že ne pri Inštitutu 8. marec pa vsaj novinarji, še posebej nacionalne televizije, ki tako radi vehementno in z nasmeškom na obrazu "prodajo" vsak populizem, ki si ga izmisli "taprava" civilna družba.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30

Prihajajoči dogodki

JUL
21
Jakobov sejem
08:00 - 14:00
JUL
23
Glasba mladih IV
19:30 - 21:30
JUL
24