Neodvisni pogled iz tujine: pri spopadu z gospodarskimi posledicami epidemije Slovenija v vrhu Evrope

Blaž Čermelj
Britanski časnik Economist je objavil primerjalno analizo, kako so se države članice OECD odzvale na gospodarske izzive, ki jih je prinesla pandemija.

To so storili na podlagi petih meril: realni rasti BDP, realni rasti razpoložljivega dohodka gospodinjstev, rasti delniških tečajev, rasti investicij v osnovna sredstva in neto rasti javnega dolga v deležu BDP-ja.

Lestvica kaže, da so se pri boju z gospodarskimi posledicami epidemije v splošnem najbolje odrezale skandinavske države, Danska, Švedska in Norveška. V zgornji polovici lestvice je tudi največja gospodarska sila, ZDA. Zaskrbljujoče je, da lahko na zadnjih mestih najdemo za Evropo gospodarsko najbolj pomembne države, kot so Avstrija, Nemčija in Španija.

In Slovenija? Pri časopisu so jo glede na oceno vseh petih indikatorjev uvrstili na drugo mesto.

Kot ugotavljajo pri Economistu, je hitrost okrevanja iz ogromne recesije leta 2020 močno presenetila številne napovedovalce. Vrednost industrijske proizvodnje v 38 članicah OECD je že dosegla stopnjo pred pandemijo. Povprečna stopnja zaposlenosti znaša 5,7 %, kar je povsem v skladu s povprečjem po drugi svetovni vojni.

Toda okrevanje ni potekalo v vseh državah enako hitro. Nekatere od njih so že popolnoma okrevale in beležijo visoko gospodarsko rast. Spet v drugih gospodarske krize kar noče in noče biti konec.

Nepresenetljivo so jo v tej krizi najbolje odnesle skandinavske države Danska, Švedska in Norveška. Veliko začudenja je požela slovenska uvrstitev, toda Slovenija se je prav v vseh kategorijah odrezala dobro.



Lestvico zaključuje Španija, ki je v tej krizi plačala zelo velik davek zaradi prepovedi potovanj, kar je močno prizadelo turizem. Njeno gospodarstvo je v tem trenutku še vedno v globoki recesiji.

Evropske velesile v težavah


Med preostalimi evropskimi državami so se dobro odrezale tudi Irska, Poljska in Nizozemska. Skrbi pa uvrstitev največjih evropskih gospodarskih sil. Francija in Italija si tako na lestvici delita šele 15. mesto. Nemčija je na dvajsetem. Trdi lockdowni se poznajo tudi na britanski uvrstitvi. Je namreč šele 23.

Pri Economistu ugotavljajo tudi, da so države za zaščito svojih gospodarstev uporabljale zelo različne pristope. ZDA so tako v obtok poslale ogromne količine denarja (kar se sedaj odraža na zelo visoki inflaciji). Podobno je storila tudi Kanada.

Baltske države so svoj fokus dale na zaščito denarnega toka podjetij in povečanje kapacitet bančnega sistema.

Državi, kot sta Avstrija in Španija, pa z ukrepi nista ne zaščitili zaposlenih pred brezposelnostjo niti povečali dohodka gospodinjstev.

Kaj je storila prav Slovenija


Iz lestvice lahko opazimo, da se Slovenija ni odlično odrezala pri prav nobeni kategoriji. Pri vseh so države, ki so se v posameznih kategorijah odrezale tudi bolje.

Tisto, kar dejansko daje dodano vrednost slovenskim ukrepom, je njihova uravnoteženost. Slovenski ukrepi so bili namreč precej kompleksni in so temeljili predvsem na tem, da ne bi zapostavili nobene kategorije prebivalstva.

Slovenija je tako v časovnem oknu, ki ga je v analizi zajel Economist (Q4 2019 -  Q3 2021), tako dosegla 1,2-odstotno rast BDP; 10,1-odstotno rast realnega dohodka gospodinjstev; 33-odstotno rast delniških tečajev; 6,8-odstotno rast investicij v osnovna sredstva in 7,4-odstotno povečanje javnega dolga (glede na BDP).

V SD kritični: Uvrstitev posledica predvolilnih bombončkov


Na Economistovo analizo so se v preteklih dneh odzvali tudi v stranki SD. Predsednik Sveta SD za finance, razvoj in kohezijsko politiko Milan M. Cvikl je v svojem odzivu tako zapisal, da je poznano, "da je Slovenija med poraženkami epidemije glede števila žrtev." Obenem pa je neuspešna tudi na gospodarskem področju saj "gre v Sloveniji za porabo deset in več milijard evrov v treh letih za dajanje predvolilnih bombončkov." Obenem pa nismo izvedli nobenih strukturnih reform.





KOMENTAR: Blaž Čermelj
Lastna hvala cena mala
Slovenska vlada se sicer že dolgo hvali, da so bili njeni protikrizni uspehi uspešni in da so gospodarski ukrepi dobri. Medtem smo iz opozicije lahko slišali, da se pretirano zadolžujemo in da denar pač zna podeljevati vsak. Resnici na ljubo to počnejo tudi danes, ko so že znane podrobnejše analize, kaj se je v zadnjih dveh letih dogajalo v evropskem gospodarstvu. Obstaja bojazen, kaj bo prinesel naslednji pandemski val v obliki različice omikron, toda nekaj je gotovo. Slovenski protikrizni paketi so ustrezno razpršili denar med ljudmi in jim povečali dohodek, podjetja zaradi subvencij niso odpuščala. Vse to je pomagalo, da je BDP hitro ujel in celo presegel predkrizno raven. Pravzapravi imamo v Sloveniji ta trenutek že težave, kako zagotoviti dovolj delavcev, podjetja pa jih vse bolj mrzlično iščejo tudi čez mejo. Ob tem pa opozicijsko predvolilno nerganje postaja vse bolj patetično. Jasno je, da v dveh letih epidemije vse ni bilo storjeno idealno. A ko potegnemo črto, je rezultat takšen, kot je. Dober.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Na 10. Vrhu malega gospodarstva so predstavili ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja
  • 15. 04. 2026
Noč pred ambulanto: v Borovnici na zdravnico čakali v dolgih vrstah
  • 15. 04. 2026
Mednarodni denarni sklad znižal pričakovanja od Slovenije
  • 15. 04. 2026