Ne samo levičarji, svoj odnos do Putinove Rusije bodo morali premisliti tudi številni desničarji



Iz dneva v dan bolj katastrofalen ter nepredvidljiv razvoj dogodkov ob ruski invaziji na Ukrajino je slovensko levico ter njeno dolgoročno fascinacijo z Rusijo kot gradnikom anti-imperializma ujel popolnoma nepričakovano. Leta foto seans z ruskim vodstvom s strani slovenskega levega establishmenta so na Domovini pred leti spodbudila komentar, da nas minister Erjavec potiska v rusko past.  Po dolgoletnem pretvarjanju, da Slovenija sploh ni del zveze NATO ter EU ter moledovanju, da bi od časa do časa bil morda koristen tudi kakšen obisk v ZDA ali Bruslju, pa jo je naši politični levici Дедушка Путин (Dedushka Putin) pošteno zagodel.

Preden kdo potegne napačne zaključke: Putinova agresija v Ukrajini NI agresija ruskega naroda na ukrajinski narod. Prav tako obsojanje vojne v Ukrajini ne izključuje obsojanja spopadov na Krimu ter v separatističnemu Donbassu, ki pravzaprav traja že 8 let.

A vendarle, Putinova invazija na Ukrajino, ki jo je ruski predsednik pospremil z govorom nevarno blizu izrazoslovja Slobodana Miloševića, je bila šok za celoten svet. In že dejstvo, da je nemajhen del slovenske levice še vedno v časih hladne vojne, jih je morda usodno pustil nepripravljene, da pravzaprav niso vedeli, kaj se je s Putinovim napadom pravzaprav zgodilo.

POMAGAJMO UKRAJINI

Sodelujte v humanitarni akciji za pomoč Ukrajini!

Z nakupom ukrajinske zastave v spletni trgovini zavoda Iskreni lahko prispevate svoj delež za pomoč napadeni Ukrajini. Celoten dobiček od prodanih zastav bo zavod podaril pomoči potrebnim Ukrajincem.

Zastavo lahko kupite na tej povezavi.



Tako smo imeli veliko cincanja ter popolnoma napačno oceno situacije in v zvezi s tem popolnoma splošne ter neoprijemljive pozive na pomiritev, medtem ko sta hitra sprememba razmer na terenu ter v mednarodnem političnem prostoru terjala povsem drugačne odgovore.

Najbolj varnostno napeta situacija v Evropi po zaključku jugoslovanskih vojn je slovensko levico pustila nevarno zaciklano v času in prostoru nekdanje Jugoslavije, Neuvrščenih ter vsesplošnega iskanja notranjih sovražnikov, ki so vsi po vrsti ''fašisti'' ter ''nacisti''. Toda ravno takšno mišljenje je tisto, ki je ruskega predsednika pripeljalo, da je popolnoma napačno interpretiral znamenja časa ter storil ta zanj, za Rusijo ter Ukrajino usodni korak. Življenje v lastnem ideološkem mehurčku pa je na žalost tudi velika značilnost slovenske levice.

Značilnost takšnega mišljenja bo očitno na delu celo na protivojnem protestu, ki v Sloveniji ne bo enoten, temveč bosta očitno dva; v torek bo shod slovenskih (levih) nevladnikov, ki so shod proti vojni v Ukrajini ''dopolnili'' s protivladno, anti-imperialistično, marksistično retoriko, ki je vsaj delno nastal kot reakcija na napoved sredinega protestnega shoda, na katerega je najprej povabil predsednik vlade Janša.

In čeprav se moramo na tem mestu absolutno izogibati izbruhu notranjih med-slovenskih sporov, ki so se na spletnih omrežjih že začeli z delitvijo na 'rusofile' ter 'rusofobe', si je v tem trenutku, ko je očitna skoraj 10-letna proruska, anti-ameriška politika slovenskega levega ozadja naletela na zid, potrebno postaviti neprijetna vprašanja. Kot na to opozarja publicist Dejan Steinbuch, bi morala zainteresirana javnost od pristojnih inštitucij zahtevati najmanj preiskavo morebitnega delovanja ruske tajne službe FSB v Sloveniji, če ne bo informacij prej objavila mednarodna hekerska skupnost Anonymous.
Putinova retorika je prav nič presenetljivo zelo blizu tedenskemu blatenju s fašizmom ter nacizmom, s katerima na dnevni bazi operira nemalo ljudi v slovenski politiki.

Rusija ni sila za ponovno pokristjanjenje Zahoda


Ob vlečenju vzporednic med slovensko levico ter Vladimirjem Putinom pa moramo opozoriti na neprijetno dejstvo, ki velja za nemajhen del tudi desne politične sfere v Sloveniji, predvsem nekatere dele njenih t.i. alt-right krogov. Pod valom levih ideoloških napadov tako doma kot v tujini morda tudi del konservativno čutečih državljanov v Vladimirju Putinu vidi novodobnega zaščitnika na Zahodu preganjanega krščanstva. Putin je v njihovih očeh nekakšen nov pravoslavni carjevič Vladimir, ki poljublja pravoslavne ikone.

In čeprav takšno stališče nosi svojo logiko, saj Rusiji ne smemo oporekati pomembnega deleža pri pregonu islamske države iz Sirije, podpori Bližnjevzhodnih kristjanov ter določenemu preporodu pravoslavja v Ruski Federaciji, je povsem v maniri hladne KGB-preračunljivosti tako imenovani zaščitnik kristjanov Putin nad svoje pravoslavne brate Ukrajince poslal čečenske muslimane svojega velikega podpornika Ramzana Khadirova. Vedno bolj je očitno, da bodo številni slovenski konservativci v luči teh dogodkov morali premisliti njihov odnos do Rusije kot sile za nekakšno novo pokristjanjenje Zahoda. Ali jim bo to uspelo preden se iz spanja zbudi slovenska post-socialistična levica, bomo še videli.

Ob zaključku pa se zopet vrnimo k Putinovemu govoru o krivicah. Govor poln sovraštva, ki je celoten ukrajinski narod malodane označil za narod, ki ne obstaja, ter celotno ukrajinsko politično vodstvo primerjal s skupino drogerašev ter neo-nacistov.

Putinova retorika je prav nič presenetljivo zelo blizu tedenskemu blatenju s fašizmom ter nacizmom, s katerima na dnevni bazi operira nemalo ljudi v slovenski politiki. Na žalost je bila potrebna Putinova agresivna invazija na Ukrajino, da bosta celotna slovenska levica oz. politični razred morda le spoznala, kaj se zgodi, če ima oblast v rokah nekdo, ki s takšnimi slogani na koncu lahko pripelje do 'totalne vojne'.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike