Erjavec potiska Slovenijo v rusko past

Embed from Getty Images

Včeraj se je obisku v Sloveniji ustavil ruski zunanji minister Lavrov, ki se je srečal s Pahorjem in Erjavcem. Za Slovenijo je dobro, da neguje odnose s svojimi trgovinskimi partnericami, saj je ta naša Ahilova peta ključen element slovenskega gospodarstva. Vendar obstaja raven vzdrževanja odnosov, raven negovanja odnosov in pa raven prozornega lezenja nekam kamor še sonce ne posije.

Razumevanje uravnoteženosti

Karl Erjavec nas nevarno potiska v objem Rusije. Ruske delegacije si s tem ali drugim izgovorom podajajo kljuko vrat naših oblasti. Medtem, ko se nas Zahod izogiba. Cerar za fototermine »lovi« tuje politike po hodnikih Davosa; Brglez je »klican« na pogovor k ameriškemu ambasadorju in EU nas je postavila na hladno glede naše ljubezni do vladavine prava. Obenem pa nas Lavrov na obisku pri nas doma opravičuje, da seveda ne vodimo proruske politike, da igramo pametno igro ipd. Trepljaj po rami s strani lovca, v čigar pasti tičimo.

Ruske delegacije si s tem ali drugim izgovorom podajajo kljuko vrat naših oblasti. Medtem, ko se nas Zahod izogiba.

»Okupacija« zahodnega Balkana

Rusija je vedno imela zahodni Balkan za svojo interesno sfero. In tukaj jim je v glavno oporo Srbija. Cirilična, ortodoksna in ekspanzijsko naravnana država z rahlo vonjavo po monarhiji, v želji po obujanju stare slave. Res čudno, da se razumeta, kajneda? In to razumevanje je načrtno gojeno in strateško organizirano. Tako s Srbijo, kot tudi z ostalimi državami zahodnega Balkana, ki to dopuščajo.

Po seriji naključij sem lahko to opazoval v živo, ko sem se mudil v Moskvi. Rusija redno vabi na t. i. izmenjave dobrih praks perspektivne mlade iz zahodnega Balkana. V resnici pa gre za prikrito rekrutacijo. Ponudba je preprosta: na voljo so razpisna sredstva za projekte, ki bodo promovirali rusko kulturo, učenje ruskega jezika in zgodovine; ki bodo omogočili mladim, da spoznajo kakšna je v resnici Rusija. V resnici pa so ti projekti novačenje lokalnih sodelavcev in gradnja pozitivnega sentimenta, saj je slika Rusije, ki jo taki programi prodajajo, nadvse čudovita.

Jedro teh aktivnosti v posamezni državi pa so t. i. kulturni centri, ki zaposlujejo tako Ruse, kot tudi lokalne sodelavce, da prirejajo javno odmevne dogodke, ki so prorusko naravnani. Vse skupaj pa je pokrito s prozorno tančico promocije ruske kulture.

Rdeče pravljice za udobne službe

Glede na to, da je imelo slovensko zunanje ministrstvo v svojem strateškem načrtu še leta 2015 zapisano, da je cilj priključitve Slovenije Evropski uniji; potem nam je lahko jasno, da je večina tam ravno za nekaj korakov zadaj.

Slovenija je z Rusijo ob tem obisku Lavrova sklenila dogovor o vzpostavitvi Mednarodnega raziskovalnega centra za drugo svetovno vojno v Mariboru. Rusija se je zavezala, da bo zagotovila 2,5 milijona evrov za ta center. Odnose z moderno Rusijo gradimo na partizanskih mitih in legendah o osvoboditvi Prekmurja. Očitno so cilji za odnose z Rusijo pobrani še iz kakega starejše strategije.

Na žalost je v veliki večini prepozno, da bi lahko vprašali 8.000 žensk, ki jih je Rdeča armada posilila na svoji morilski poti po Prekmurju, kaj si mislijo o taki osvoboditvi. Res pa je, da nas morda raziskovalni center preseneti in bo del sredstev namenil odškodninam za tako »osvoboditev«. Gotovo pa bo nekaj »ta pravih« dobilo službo v tem centru. Tukaj ne bo presenečenj.

Sanje o voditeljih Balkana so se najprej potopile ekonomsko, sedaj pa še diplomatsko.

Slovenski oportuni idiotizem

Koliko naš Karl ne razume geostrateške situacije pa jasno govori dejstvo, da se z Lavrovom pogovarja o muslimanskem terorizmu in mu potem pod nos porine priznanje Palestine. Saj ne, da že vrabčki pred Mladiko čivkajo, da so Izraelci in Rusi na isti liniji, kar se tiče omejevanja širjenja terorizma na Bližnjem Vzhodu in Palestine.

Odlično štartno pozicijo po osamosvojitvi so nam zapravile generacije levih vlad. Sanje o voditeljih Balkana so se najprej potopile ekonomsko, sedaj pa še diplomatsko. Rusija je za to vlogo, kot že skoraj stoletja do sedaj, ponovno ustoličila Srbijo. Zahod pa zaradi naših neumnih korakov dobiva sogovornika v prenapeti Hrvaški, namesto v nas. Lavrov se je iz Slovenije namenil v Srbijo in preskočil Hrvaško. Zanimivo, kajneda?

Na samem koncu pa je jasno nekaj: Karl Erjavec in njegova banda rdečih pravljičarjev bo prodala še zadnje preostanke strateške diplomatske pozicioniranosti Slovenije za nekaj udobnih služb in kako odlikovanje matere Rusije. Če bi imeli visoko ceno, bi jih lahko vsaj za to pohvalili.