Navalnijeva februarska revolucija v Rusiji

foto: posnetek zaslona
Embed from Getty Images
Včeraj so ruske oblasti obsodile vodilno figuro ruske opozicije Aleksandra Navalnega na dve leti in pol zapora, del tega bo tudi preživel v sibirski koloniji. 17. januarja letos se je ruski bloger vrnil v domačo Rusijo, kjer so ga lokalne oblasti takoj aretirale in mu odredile pripor. Navalni je bil pred tem na zdravljenju v Nemčiji, po tem, ko ga je avgusta lani ruska tajna policija zastrupila z znanim bojnim strupom Novičok, o čemer smo na Domovini že pisali.


Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.




Aretacija in hitro sojenje je sprožilo val domačih protestov in kritik iz tujine. Čeprav smo v zadnjih letih v Rusiji lahko videli veliko protestov, pa so bili nedavni protesti prvi, ki so dosegli obseg in pomen velikih protestov opozicije iz leta 2011.

Vedno več protestov na Vzhodu


Že leta 2011, ko smo lahko opazovali prve večje politične proteste v Rusiji po koncu Sovjetske zveze, je Navalni sodeloval v naporih opozicije proti korupciji in za demokracijo v Rusiji. Od takrat naprej je z vsakim novim protestom postajal vse bolj znan tako v Rusiji kot v tujini. Njegovo medijsko delo, ki se je osredotočilo predvsem na boj proti korupciji, je poenotilo rusko, sicer raznoliko opozicijo. Zaradi njegovega povezovanja in neposrednega nagovarjanja ruskega ljudstva skozi družabne medije je Navalni počasi postal vodilna figura ruske opozicije.
Morda se nam sedaj zdi, da bo Navalni kljub veliki podpori ljudi verjetno izgubil svoj boj proti Putinu. A vendar se zdi, da se nekaj na vzhodu Evrope vendarle počasi spreminja.

Morda se nam sedaj zdi, da bo Navalni kljub veliki podpori ljudi verjetno izgubil svoj boj proti Putinu. A vendar se zdi, da se nekaj na vzhodu Evrope vendarle počasi spreminja. Če pogledamo samo Rusijo, lahko vidimo, da od leta 2017 naprej Rusi pogosto protestirajo na mestnih ulicah. Spomnimo se samo velikih protestov proti korupciji in predlogu oblasti za zvišanje starosti za upokojitev v letih 2017 in 2018. Že naslednje leto so bili Rusi spet na ulicah Moskve, kjer so protestirali proti zrežiranim rezultatom lokalnih volitev.

Kljub vpletanju oblasti sta prava opozicija in sistemska opozicija (op. del ruske opozicije je povezan s Putinom) dosegli zgodovinski poraz Putinove stranke v Moskvi, ki pa je kljub temu še vedno uspela ohraniti večino v moskovskem mestnem svetu. Leto kasneje (2019) je imel Putin težave na regionalnih volitvah guvernerjev, ko je v Habarovski pokrajini na Daljnem vzhodu zmagal Sergej Furgal, sicer kandidat sistemske opozicije, ki pa je nato omogočil svobodne volitve v pokrajinski svet. Na teh volitvah je Putinova stranka skoraj izpadla iz pokrajinskega sveta. Putin je nato poleti 2020 ukazal Furgala aretirati, sodni proces pa še ni končan.

Medtem je Navalni nadaljeval svoje delo, hkrati pa je podpiral vse proteste in se jih tudi pogosto udeleževal. Zato so se ga lani poleti ruske oblasti želele znebiti, saj je odločno pomagal pri koordinaciji opozicije in širjenju nemira. Po neuspešnem poskusu umora so ga ruske oblasti sedaj aretirale in ga obsodile na dve leti in pol zapora. Po trenutnih informacijah naj bi del kazni moral preživeti v sibirskih zapornih vaseh.

Ne glede na Navalnijev zapor, pa je trenutna situacija vse težja za predsednika Putina. Pritisk prihaja povsod iz Rusije in sosednjih držav. V sosednji Belorusiji se še vedno nadaljujejo protesti proti Lukašenku. Ti so že na njihovem začetku grozili tudi Putinu (članek o Belorusiji).

https://twitter.com/mjluxmoore/status/1355849808473415681?s=20

ZDA končno nazaj na strani Vzhoda


Pritiski na Putina prihajajo tudi iz Zahoda. Že jeseni lansko leto je EU sprejela nov paket finančnih sankcij za osebe blizu Lukašenka in Putina. A bolj pomembno je to, da je sedaj na čelu prve svetovne demokracije Joe Biden in ne več Donald Trump. Zadnji ni skrival svojih simpatij do Rusije in dobrih odnosov z ruskim predsednikom Putinom.

Sedaj številni analitiki pričakujejo, da bodo tudi ZDA sprejele nove  sankcije za Rusijo. Zato je ekipa Navalnega ameriškim kongresnikom iz obeh strank že predstavila seznam imen oseb iz Putinovega ožjega kroga, ki bi lahko bili tarča novih sankcij. Na splošno lahko pričakujemo, da bodo ZDA v prihodnje bolj kot doslej sodelovale pri mednarodnih pritiskih  na Rusijo.
Na splošno lahko pričakujemo, da bodo ZDA v prihodnje bolj kot doslej sodelovale pri mednarodnih pritiskih  na Rusijo.

Čeprav je Evropa v Washingtonu spet dobila zaveznika, pa ostaja problematična Nemčija. Kljub vsem dogajanju se gradnja drugega severnega toka nadaljuje, medtem ko Nemčija le malo ukrepa proti Rusiji. Situacija se verjetno ne bo izboljšala v bližnji prihodnosti, saj je na januarskem kongresu nemške vladajoče CDU na volitvah za novega predsednika stranke zmagal Armin Laschet, ki je bil do sedaj znan kot pristaš otoplitve odnosov med Nemčijo in Rusijo, pa tudi s Kitajsko. Nemčija bo torej ukrepala proti Rusiji, samo če bodo predhodno drugi mednarodni dejavniki vršili velik pritisk nanjo.

Opomin pomembnosti demokracije


Protesti v Rusiji naj nam delujejo kot opomin. Velikokrat pozabljamo, da je Slovenija mlada demokracija in da se pogosto tako tudi obnaša. Protesti proti oblastem so vsekakor del demokratičnega političnega življenja, pod pogojem da so njihovi nameni in motivi demokratični.

Za trenutek se lahko vprašamo, kaj je bolj hudo. Ostati doma in trpeti v zoom učilnicah ali živeti v diktaturi, kjer lahko posameznik izgubi vse zaradi svojih političnih aktivnosti in protestov? V Rusiji ni dialoga med oblastjo in opozicijo, v Sloveniji pa ta žal počasi izginja. Vsaka stranka v Sloveniji je odgovorna za ta dialog, zato iskreno podpiram poziv predsednika države Boruta Pahorja za sodelovanje med slovenskimi političnimi strankami v boju proti pandemiji virusa COVID-19.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUN
21
JUN
27