Zastrupitev Navalnega kaplja čez rob za evro-ruske odnose?

Vir foto: pixabay
Konec avgusta je Rusija spet pokazala svoj pravi obraz z zastrupitvijo najbolj znanega političnega aktivista in vodje ruske opozicije Alekseja Navalnega. Kot kaže, je predsednik Ruske federacije, Vladimir Putin, tokrat morda šel predaleč in si dokončno postavil celotno Evropsko unijo na nasprotno stran.

Po sedaj že tretjem poskusu umora z zastrupitvijo z znanim bojnim strupom Novičok je potrpežljivost Evropske unije do ruskih političnih umorov presegla vse meje.


Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.




Zelo verjetno bo sedaj vsaj del Evrope poostril odnose z Rusijo, a ključno vlogo pri tem ima Nemčija, ki je v zadnjih letih vedno bolj potrpežljiva do avtoritarnih potez ruskega vodstva.

Zastrupitev Alekseja Navalnega nikakor ni bila naključna in pomeni nov znak destabilizacije političnega dogajanja na vzhodu Evrope. Še preden so se začeli množični protesti v Belorusiji, so julija v daljno-vzhodni ruski Habarovski pokrajini (oblasti) potekali široki protesti proti Putinu. Razlog za te proteste je bila nepojasnjena aretacija guverneja Habarovske gubernije, Sergeja Furgala, ki je uspel premagati Putinovo stranko na pokrajinskih in lokalnih volitvah.

Že takrat je Aleksej Navalni izrazil svojo podporo guvernerja Habarovske pokrajine (oblasti) in tamkajšnjim protestom. Kot kaže, so istočasni protesti na daljnem vzhodu države in v Belorusiji nekoliko prestrašili Putina in ga prepričali v potrebnost umora osrednje ruske opozicijske figure, ki pa očitno oz. za sedaj ni uspel.

Evropska potrpežljivost se izteka


Pozive za enotno ukrepanje evropskih držav proti Ruski federaciji zaradi uporabe bojnih strupov proti predstavnikom opozicije je bilo moč slišati že pred zastrupitvijo Navalnega, vendar niso  bili tako glasni in številni kot sedaj.

Trenutno najostrejši odzivi prihajajo iz Francije in vzhodnih držav, kot so Poljska in Latvija. Tem trem državam sledi večina članic Evropske unije in zveze NATO, med njimi tudi Slovenija, ki je pred kratkim gostila francoskega ministra za zunanje zadeve. Ta je skupaj s slovenskim ministrom za zunanje zadeve, Anžetom Logarjem, in s predsednikom vlade Janezom Janšo poudaril potrebo po skupnem odzivu Evropske unije.

Večina držav je pripravljena slediti tem pozivom, a dodatne sankcije za rusko federacijo bodo  sprejete samo, če se bo večini aktivno pridružila Nemčija in dokončno spremenila svojo mehko politiko do Rusije, ki jo označuje njena želja po dokončanju  plinovoda drugi severni tok, o čemer smo na Domovini že pisali.
Čeprav je bila Trumpova politika do Rusije že doslej znana po svoji zadržani prijaznosti in šibkosti, je neodločenost ameriške zunanje politike do zastrupitve pokazala novo dno v med-atlantskem zavezništvu.

Merklova ne želi spremeniti odnosov


Eden boljših oz. učinkovitejših ukrepov proti Rusiji bi bilo zamrznitev ali zaustavitev gradnje drugega severnega toka, ki bo, ko bo zgrajen, dodatno povečal odvisnost Nemčije od ruskega plina. A kanclerka Angela Merkel je tudi tokrat povedala, da je nemško gospodarsko sodelovanje z Rusko Federacijo drugačno od njenih dvostranskih političnih odnosov in s tem potrdila dvome o nemškem ukrepanju.

Kljub temu bo morda kanclerka morala spremeniti svoje stališče, saj se znotraj njene stranke že vrstijo kritike in pritiski zato, da spremeni politiko do Rusije. Več možnih naslednikov Merklove je odločno proti preveč odprtim odnosom do Rusije in obljubljajo ustavitev izgradnje drugega severnega toka.

Končna odločitev Nemčije bo odvisna od dveh reakcij. Prvi pomemben odziv bo prišel iz vzhoda in to tako od ruskega, kakor tudi od beloruskega ljudstva. Če se bo izkazalo, da je situacija na vzhodu nestabilna in da je Putin veliko bolj šibek kot se predstavlja, se bo  verjetno Nemčija pridružila proti-ruskemu taboru. A ta tabor bo močan samo v primeru, da so bo ves Zahod združil, vključno z ZDA. Drugi pomemben odziv je torej ameriški, a ta zaenkrat ne bo tako oster kot evropski.

Trump neodločen in šibak do Rusije


Če je Nemčija vsaj priznala, da je bil poskus umora Navalnega z zastrupitvijo z Novičokom resničen, pa predsednik ZDA Donald Trump tega ni uspel priznati. Namesto tega je izkazal dvom v zvezi s celotno afero in s tem zabodel nož v hrbet Evropi.

Čeprav je bila Trumpova politika do Rusije že doslej znana po svoji zadržani prijaznosti in šibkosti, je neodločenost ameriške zunanje politike do zastrupitve pokazala novo dno v med-atlantskem zavezništvu.

Hkrati pa je to Trumpovo dejanje pokazalo na resnično potrebo po robustni združeni evropski varnostni in obrambni politiki, o čemer so v zadnjih tednih veliko govorili tudi v Sloveniji - tako kot na letošnjem Blejskem strateškem forumu kot v pogovorih med francoskim in slovenskim ministrom za zunanje zadeve.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike