Zastrupitev Navalnega kaplja čez rob za evro-ruske odnose?
Konec avgusta je Rusija spet pokazala svoj pravi obraz z zastrupitvijo najbolj znanega političnega aktivista in vodje ruske opozicije Alekseja Navalnega. Kot kaže, je predsednik Ruske federacije, Vladimir Putin, tokrat morda šel predaleč in si dokončno postavil celotno Evropsko unijo na nasprotno stran.
Po sedaj že tretjem poskusu umora z zastrupitvijo z znanim bojnim strupom Novičok je potrpežljivost Evropske unije do ruskih političnih umorov presegla vse meje.
Zelo verjetno bo sedaj vsaj del Evrope poostril odnose z Rusijo, a ključno vlogo pri tem ima Nemčija, ki je v zadnjih letih vedno bolj potrpežljiva do avtoritarnih potez ruskega vodstva.
Zastrupitev Alekseja Navalnega nikakor ni bila naključna in pomeni nov znak destabilizacije političnega dogajanja na vzhodu Evrope. Še preden so se začeli množični protesti v Belorusiji, so julija v daljno-vzhodni ruski Habarovski pokrajini (oblasti) potekali široki protesti proti Putinu. Razlog za te proteste je bila nepojasnjena aretacija guverneja Habarovske gubernije, Sergeja Furgala, ki je uspel premagati Putinovo stranko na pokrajinskih in lokalnih volitvah.
Že takrat je Aleksej Navalni izrazil svojo podporo guvernerja Habarovske pokrajine (oblasti) in tamkajšnjim protestom. Kot kaže, so istočasni protesti na daljnem vzhodu države in v Belorusiji nekoliko prestrašili Putina in ga prepričali v potrebnost umora osrednje ruske opozicijske figure, ki pa očitno oz. za sedaj ni uspel.
Pozive za enotno ukrepanje evropskih držav proti Ruski federaciji zaradi uporabe bojnih strupov proti predstavnikom opozicije je bilo moč slišati že pred zastrupitvijo Navalnega, vendar niso bili tako glasni in številni kot sedaj.
Trenutno najostrejši odzivi prihajajo iz Francije in vzhodnih držav, kot so Poljska in Latvija. Tem trem državam sledi večina članic Evropske unije in zveze NATO, med njimi tudi Slovenija, ki je pred kratkim gostila francoskega ministra za zunanje zadeve. Ta je skupaj s slovenskim ministrom za zunanje zadeve, Anžetom Logarjem, in s predsednikom vlade Janezom Janšo poudaril potrebo po skupnem odzivu Evropske unije.
Večina držav je pripravljena slediti tem pozivom, a dodatne sankcije za rusko federacijo bodo sprejete samo, če se bo večini aktivno pridružila Nemčija in dokončno spremenila svojo mehko politiko do Rusije, ki jo označuje njena želja po dokončanju plinovoda drugi severni tok, o čemer smo na Domovini že pisali.
Eden boljših oz. učinkovitejših ukrepov proti Rusiji bi bilo zamrznitev ali zaustavitev gradnje drugega severnega toka, ki bo, ko bo zgrajen, dodatno povečal odvisnost Nemčije od ruskega plina. A kanclerka Angela Merkel je tudi tokrat povedala, da je nemško gospodarsko sodelovanje z Rusko Federacijo drugačno od njenih dvostranskih političnih odnosov in s tem potrdila dvome o nemškem ukrepanju.
Kljub temu bo morda kanclerka morala spremeniti svoje stališče, saj se znotraj njene stranke že vrstijo kritike in pritiski zato, da spremeni politiko do Rusije. Več možnih naslednikov Merklove je odločno proti preveč odprtim odnosom do Rusije in obljubljajo ustavitev izgradnje drugega severnega toka.
Končna odločitev Nemčije bo odvisna od dveh reakcij. Prvi pomemben odziv bo prišel iz vzhoda in to tako od ruskega, kakor tudi od beloruskega ljudstva. Če se bo izkazalo, da je situacija na vzhodu nestabilna in da je Putin veliko bolj šibek kot se predstavlja, se bo verjetno Nemčija pridružila proti-ruskemu taboru. A ta tabor bo močan samo v primeru, da so bo ves Zahod združil, vključno z ZDA. Drugi pomemben odziv je torej ameriški, a ta zaenkrat ne bo tako oster kot evropski.
Če je Nemčija vsaj priznala, da je bil poskus umora Navalnega z zastrupitvijo z Novičokom resničen, pa predsednik ZDA Donald Trump tega ni uspel priznati. Namesto tega je izkazal dvom v zvezi s celotno afero in s tem zabodel nož v hrbet Evropi.
Čeprav je bila Trumpova politika do Rusije že doslej znana po svoji zadržani prijaznosti in šibkosti, je neodločenost ameriške zunanje politike do zastrupitve pokazala novo dno v med-atlantskem zavezništvu.
Hkrati pa je to Trumpovo dejanje pokazalo na resnično potrebo po robustni združeni evropski varnostni in obrambni politiki, o čemer so v zadnjih tednih veliko govorili tudi v Sloveniji - tako kot na letošnjem Blejskem strateškem forumu kot v pogovorih med francoskim in slovenskim ministrom za zunanje zadeve.
Po sedaj že tretjem poskusu umora z zastrupitvijo z znanim bojnim strupom Novičok je potrpežljivost Evropske unije do ruskih političnih umorov presegla vse meje.
Posnetek komentarja Petra Jermana je na voljo na koncu prispevka.
Zelo verjetno bo sedaj vsaj del Evrope poostril odnose z Rusijo, a ključno vlogo pri tem ima Nemčija, ki je v zadnjih letih vedno bolj potrpežljiva do avtoritarnih potez ruskega vodstva.
Zastrupitev Alekseja Navalnega nikakor ni bila naključna in pomeni nov znak destabilizacije političnega dogajanja na vzhodu Evrope. Še preden so se začeli množični protesti v Belorusiji, so julija v daljno-vzhodni ruski Habarovski pokrajini (oblasti) potekali široki protesti proti Putinu. Razlog za te proteste je bila nepojasnjena aretacija guverneja Habarovske gubernije, Sergeja Furgala, ki je uspel premagati Putinovo stranko na pokrajinskih in lokalnih volitvah.
Že takrat je Aleksej Navalni izrazil svojo podporo guvernerja Habarovske pokrajine (oblasti) in tamkajšnjim protestom. Kot kaže, so istočasni protesti na daljnem vzhodu države in v Belorusiji nekoliko prestrašili Putina in ga prepričali v potrebnost umora osrednje ruske opozicijske figure, ki pa očitno oz. za sedaj ni uspel.
Evropska potrpežljivost se izteka
Pozive za enotno ukrepanje evropskih držav proti Ruski federaciji zaradi uporabe bojnih strupov proti predstavnikom opozicije je bilo moč slišati že pred zastrupitvijo Navalnega, vendar niso bili tako glasni in številni kot sedaj.
Trenutno najostrejši odzivi prihajajo iz Francije in vzhodnih držav, kot so Poljska in Latvija. Tem trem državam sledi večina članic Evropske unije in zveze NATO, med njimi tudi Slovenija, ki je pred kratkim gostila francoskega ministra za zunanje zadeve. Ta je skupaj s slovenskim ministrom za zunanje zadeve, Anžetom Logarjem, in s predsednikom vlade Janezom Janšo poudaril potrebo po skupnem odzivu Evropske unije.
Večina držav je pripravljena slediti tem pozivom, a dodatne sankcije za rusko federacijo bodo sprejete samo, če se bo večini aktivno pridružila Nemčija in dokončno spremenila svojo mehko politiko do Rusije, ki jo označuje njena želja po dokončanju plinovoda drugi severni tok, o čemer smo na Domovini že pisali.
Čeprav je bila Trumpova politika do Rusije že doslej znana po svoji zadržani prijaznosti in šibkosti, je neodločenost ameriške zunanje politike do zastrupitve pokazala novo dno v med-atlantskem zavezništvu.
Merklova ne želi spremeniti odnosov
Eden boljših oz. učinkovitejših ukrepov proti Rusiji bi bilo zamrznitev ali zaustavitev gradnje drugega severnega toka, ki bo, ko bo zgrajen, dodatno povečal odvisnost Nemčije od ruskega plina. A kanclerka Angela Merkel je tudi tokrat povedala, da je nemško gospodarsko sodelovanje z Rusko Federacijo drugačno od njenih dvostranskih političnih odnosov in s tem potrdila dvome o nemškem ukrepanju.
Kljub temu bo morda kanclerka morala spremeniti svoje stališče, saj se znotraj njene stranke že vrstijo kritike in pritiski zato, da spremeni politiko do Rusije. Več možnih naslednikov Merklove je odločno proti preveč odprtim odnosom do Rusije in obljubljajo ustavitev izgradnje drugega severnega toka.
Končna odločitev Nemčije bo odvisna od dveh reakcij. Prvi pomemben odziv bo prišel iz vzhoda in to tako od ruskega, kakor tudi od beloruskega ljudstva. Če se bo izkazalo, da je situacija na vzhodu nestabilna in da je Putin veliko bolj šibek kot se predstavlja, se bo verjetno Nemčija pridružila proti-ruskemu taboru. A ta tabor bo močan samo v primeru, da so bo ves Zahod združil, vključno z ZDA. Drugi pomemben odziv je torej ameriški, a ta zaenkrat ne bo tako oster kot evropski.
Trump neodločen in šibak do Rusije
Če je Nemčija vsaj priznala, da je bil poskus umora Navalnega z zastrupitvijo z Novičokom resničen, pa predsednik ZDA Donald Trump tega ni uspel priznati. Namesto tega je izkazal dvom v zvezi s celotno afero in s tem zabodel nož v hrbet Evropi.
Čeprav je bila Trumpova politika do Rusije že doslej znana po svoji zadržani prijaznosti in šibkosti, je neodločenost ameriške zunanje politike do zastrupitve pokazala novo dno v med-atlantskem zavezništvu.
Hkrati pa je to Trumpovo dejanje pokazalo na resnično potrebo po robustni združeni evropski varnostni in obrambni politiki, o čemer so v zadnjih tednih veliko govorili tudi v Sloveniji - tako kot na letošnjem Blejskem strateškem forumu kot v pogovorih med francoskim in slovenskim ministrom za zunanje zadeve.
Zadnje objave
Vlada z novim pravilnikom spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
5 komentarjev
korosec.france
In, of course !
VATIKAN molči!
RKC in nadškof Zore s svojo SŠK strogo molči!
Ločenosti - de facto, Cerkve od Države v tem primeru absolutno ni!
Se strinjate z zločinskim Putinom Groznim?
Je že prepozno?
Včeraj Gruzija, potem KRIM, zatem Donbas, Črna gora in potem Balkan, nato Slovenija ?
Izdajte izjavo, da Satanu Rusije, Putinu Grozjaku prepovedujete doživljensko pot v Slovenijo
in pod k Vršiški kapelici!
ANA POLITKOVSKA in BORIS NEMCOV ter tovariši, umorjeni s strani Putina, oglasite se po svojih sporočilih ! Subito.
Ali bo fikcijski , domišljavi, nerealni Ekumenizem žrtvoval še naprej te nedolžne žrtve in preprečeval Resnici na dan ?
Zakaj tako pravimk?
Dokler bo v Rusiji med Cerkvijo in Državo enačaj, ne bo nobenega ekumenizma, nikoli.V Rusiji je Cerkev orodje vladajoče oligarhije in tako bo še tristo let!
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Ste zato spregledali, kot mutasti, predsednika poljske vlade na Brezjah ?
Poljsko je izdalo že preveč krščanskih držav v zgodovini !
Zakaj - zaradi zadev v navezi z Rusijo in z načrtnim zahodnjškim boljševiziranjem velikega konkurenčnega medveda-tega mora biti enkrat dovolj in konec !
To se ne sme več ponavljati.
Zahtevali bomo odgovornosti s tem v zvezi, resnično povem Vam!
In še ena:
Je slovenska RKC kdajkoli javno izrazila veliko zahvalo Poljski po Janu Sobieckemu za zmagovito končno bitko pri Dunaju ? Ali obeležujemo ta dan v Sloveniji? Ali obeležujemo zmago grofov Turjaških nad Turki pri Siseku ?
NE, of course ne!
Zdaj, ko je Islam in muslimanstvo tako na prioriteti, zagotovo ne ! To je treba spremeniti!
Sicer slovenskih čudežnih cerkva na hribih in gorah ne bo več.Kmalu.
Bomo takrat peli večno slavo in zahvalo nekdanjemu papežu Frančišku za to ko bodo zanamci metali kamenja za nami? Koliko časa bomo še tiho?
DOVOLJE. SLO !
Alojzij Pezdir
Pred nedavnim so prav Nemci v televizijskem dokumentarcu, predvajanem tudi na TVS, temeljito in z več strani predstavili zgodovino zloglasne partijske tajne službe od Lenina do Putina ter sklenili dokumentarec z verjetno ugotovitvijo, da se je zloglasna totalitarna tajna služba po vseh svojih preimenovanjih in notranjih čistkah prav s svojim nekdanjim visokim častnikom in špijonom v Nemčiji, Vladimirom Vladimirovičem Putinom, po razpadu enopartijske SZ tudi neposredno dokopala do državne oblasti v vsaj formalno več-partijski in vsaj formalno demokratični Ruski federaciji.
Sosednja HRT je pred meseci zavrtela imeniten štiridelni intervju levičarskega ameriškega filmskega režiserja Oliverja Stonea s Putinom, v katerem je "ruski car" 21. stoletja odgovarjal s presledki več let na izbranih lokacijah po vsej Rusiji in ob skrbno izbranih trenutkih ter razkril o sebi osebno in profesionalno ter o svojem državniškem delovnem okolju ter o vizijah ruske zunanje in globalne imperialistične politike natanko toliko, kot je v tistem času hotel in smel.
Predvsem mu je uspelo človeško prepričljivo predstaviti težo in kompleksnost tako rekoč absolutno poosebljene izvršilne oblasti v eni od svetovnih velesil ter odgovornost karizmatičnega voditelja, ki jo sam sprejema in se ji niti slučajno in v nobenem trenutku ne odreka. Njegov pogled na svetovno politiko je v duhu starih stalinističnih samodržcev, ki so vedeli, da je "za dobro omleto treba razbiti vsaj nekaj jajc".
Kar pomeni, da se velesila in vsemogočni samodržec ne bosta zaradi neenotnega in mlačnega mednarodnega javnega mnenja ter pragmatično zadržanih politik držav EU in ZDA ustavila, kadar se jima bo zdelo potrebno ali celo nujno poslužiti se smrtonosnega strupa (novičok) v spopadu s potencialnimi političnimi tekmeci, ali kadar bo potrebno s "prostovoljci" osvajati tuja ozemlja (Čečenija, Ukrajina) in morebiti z njimi pomagati braniti najbolj zveste ruske zaveznike v sosednjih državah (Belorusija) ter posredno preventivno varovati meje ruskega imperija.
Putin seveda dobro ve, da prostodušne načelnosti in brez-interesne etike v mednarodnih odnosih že dolgo ni več, če je sploh kdaj v realnosti obstajala. Njegovi politični oz. državniški tekmeci in med njimi tudi nekateri glasni kritiki bodo pač nazadnje skrajno pragmatično ter v skladu z prednostnimi "nacionalnimi/državnimi interesi" (ZDA/Nemčija/VB/Francija ... najprej!) tehtali, kakšne bi bile lahko morebitne posledice možnih in med njimi izbranih političnih, gospodarskih in drugih sankcij - predvsem za njihovo državo in šele v drugem krogu za Rusko federacijo.
pozdrav
Ponovno se je razgalil nizek necivilizacijski in nedemokratičen način vladanja v Rusiji.
Pomenljivo je, da slovenska levica, ki v Bruselj pošilja lažne novice o nedemokratičnem vladanju v Sloveniji, molči, kar pove vse o njenem resničnem odnosu do demokracije, saj jo hoče zrušiti in uvesti totalitarni sistem, kar so počeli njihovi strankarski predniki,.
Kraševka
Se pridružujem vašemu mnenju. Pri nas imamo še vedno novinarje, ki izhajajo iz komunističnega režima. Taka je tudi Tanja Fajon, ki je postala EU-poslanka. Medtem, ko se Fajonova doma klanja in časti pripadnike REŽIMA, ter se priklanja Revolucionarnim ZLOČINCEM, se v Bruslju "igra demokratko". Tako razširja po Bruslju LAŽI medtem, ko doma pa minira "zakonito demokratično vlado". Ker ji doma to ne uspe, da bi zrušila vlado, jo skuša zminirati s pomočjo TUJINE. Ona, je kot novinarka povezana tudi z drugimi novinarskimi društvi po Svetu in so njene laži tudi razširjene po celem svetu. Ker je bila partnerka NEMCA - v Bruslju, je iz te naveze mogoče prišla LAŽ tudi do NEMŠKEGA časopisa, ki sedaj blati sedanjo SLOVENSKO vlado? Da si EVROPSKI poslanec dovoli razširjati LAŽI, ne spada med "svobodo govora", ampak mislim, da bi moralo biti to celo kaznivo.
APMMB2
Primer Navalni kaže ,kako postopa vojaška velesila in kako gospodarska.
Rusija je vojaška velesila in nastopa na mednarodnem parktu tako. EU je gospodarska velesila, pa se niti slučajno ne more kosati z vojaško.
Rusija, rusko gospdoarstvo, je usodno navezano na nemško gospodarstvo, skorajda identično tako, kot je bilo nekoč jugoslovansko.
Skoraj vsa ruska industrija potrebuje najzahtevnejši reprodukcijski material in Namčije.
V kolikor bi bila Nemčija vojaška velesila, bi ustavila ves izvoz v Rusijo in rusko gospodarstvo bi klecnilo v mesecu dni, ali najdelj do porabe zalog reprodukcijskega materiala.
Nemčija ima teoretično moč, da zaustavi Rusijo.
Žal pa ni sposobna uveljaviti te moči.
Če bi se obnašala kot velesila, bi nemudoma poklicala Putina v Berlin in mu zapretla s popolnim embargom na izvoz reprodukcijskega materila, če ne razjasni poiskus umora Navalnega.
Nič od tega se ne zgodi.
Nemški minister grozi Putinu in Rusiji s fici ,fici, česar se Putin ne boji in se samo nasmiha otočjosti.
Vladal bo še naprej s trdo roko in užival med svojimi tanki, topovi, raketami in bombami.
Nihče si ga ne upa ogrožati.
Svet se lahko samo vpraša, kdo bo naslednji Navalni?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.