Nauk utišanih zvonov v slovenski Dolini tržaškega zaledja

Zajem slike Youtube RAI

Ta teden je javnost presenetila vest, da je pravosodna policija na podlagi odredbe javnega tržaškega tožilca Antonia De Nicole začasno zaustavila zvonove cerkve sv. Urha v Dolini pri Trstu. Pri tem je De Nicolo ugodil pritožbi šestih vaščanov, pri svoji odločitvi pa se je skliceval tudi na peticijo izpred nekaj let, ki jo je podpisalo 170 tamkajšnjih prebivalcev.

Za naše mlajše bralce mimogrede obudimo zgodovinski in narodnostni spomin, da vemo, o čem sploh govorimo. Kar se dogaja v Dolini, je pomembno za celo Slovenijo. Dolina je dandanašnji ujeta v “žepek” italijanske meje pod Trstom, zato je treba vselej poudarjati, da so to kraji slovenske Istre, ki že vse od podpisa mirovne pogodbe v Rapallu leta 1920 (s spremembami po drugi svetovni vojni) žal ostajajo v drugi državi. Skratka, kar se dogaja njim, se dogaja nam vsem.

Sedaj pa k zvonovom, ki v Dolini ne smejo več širiti svojega sporočila. Pri tem se je dobro ozreti v zadnjo besedo: »sporočilo«. Eden od razlogov, da je do tega stanja prišlo, je nedvomno dejstvo, da niti katoličani, kaj šele neverni prebivalci naših krajev, ne razumejo več, čemu in kdaj cerkveni zvonovi pravzaprav bijejo. Ko enkrat ne poznaš več sporočila, se hitro zgodi, da slišiš samo še hrup. Po eni strani nam to govori, da bi bilo treba vsaj katoličane bolje podučiti o krščanski molitvi, ki jo najprej oznanjajo zvonovi; po drugi strani pa vidimo, da bi se bilo treba tudi »na vasi« bolj zavedati naraščajoče sekularizacije, ki pripomore svoj delež k nerazumevanju verske prakse zvonjenja.

Ko enkrat ne poznaš več sporočila, se hitro zgodi, da slišiš samo še hrup

Ponudil je prst, odtrgali so roko

Dolina pri Trstu (foto: župnija Dolina)

Dolinski župnik, g. Klemen Zalar, je ta dogodek seveda obžaloval. Že sredi leta 2020 je sporazumno premaknil jutranje zvonjenje s 6. na 7. uro in ukinil nočno bitje ure; kljub temu pa so se zahteve zaostrovale. Pri tem je g. Zalar pojasnil, da so se nekateri izmed podpisnikov peticije kasneje pri njem zanimali, kako bi svoj podpis lahko preklicali. Tak dogodek bi moral spodbuditi vse nas, da se nekaj naučimo: na take dogodke se je treba pripraviti, ker je lahko kmalu prepozno. Predvsem župljani, če jim je kaj do zvonjenja!

Namreč, ko je pravdni postopek sprožen, je možno vse, tudi ustavitev tistega, kar se nam je zdelo večno. Dolinski zvonovi, ki so bíli preko 1.000 let, so se gotovo približali nekakšnemu občutku večnosti in s tem prispevali k dremotni utvari, da se njihova prepoved nikakor ne more zgoditi. Pa se lahko, in s tem bo očitno treba računati. Normativi glasnosti naj namreč ne bi bili preseženi; evropska pravila pa zvonjenja ne opredeljujejo kot hrup. To pa lahko pomeni, da nas niti pravila in zakoni, ki naj bi bili branik pred samovoljo drugih in države, ne bodo več varovali.

Če se za trenutek vrnemo k pritožbi in peticiji, se lahko zamislimo tudi nad tem, kdo in zakaj zvonjenju pravzaprav nasprotuje. Odveč je, kot sem že enkrat zapisal, da se tisti, ki radi slišimo zvonjenje, srdito obregnemo ob vse, ki imajo kaj proti zvonjenju, češ, »boste že videli, ko bodo mujezini peli z minaretov …«

Na take dogodke se je treba pripraviti, ker je lahko kmalu prepozno. Predvsem župljani, če jim je kaj do zvonjenja!

Slovenci in zvonenje

Po moji oceni, ki pa je morda povsem netočna, se glede odnosa do zvonjenja Slovenci delimo na srborite nasprotnike, ki so pač proti, neredko zaradi ideoloških plašnic. Teh je po moji (morda zmotni) izkušnji zelo malo. Za njimi je na vrsti velika skupina Slovencev in Slovenk, ki načeloma do zvonjenja nimajo slabega odnosa, mnogi ga imajo tudi zelo radi, predvsem iz kulturnih razlogov. Pa vseeno pojamrajo, da bi se to dalo urediti tudi bolj primerno, krajše, manj pogosto in morda manj glasno. Tretja skupina smo seveda kristjani, ki naj bi vedeli, čemu zvonjenje pravzaprav zares služi.

Tudi sam imam z zvonovi dobre in slabe izkušnje. Študentska leta naredijo svoje, zato – čeprav Primorec – še vedno rad prisluhnem zvonovom ljubljanske stolnice. Po drugi strani pa imam še svež spomin na poletno peš romanje po naši domovini, ko se mi je v neki vasi zgodilo, da je običajno večerno zvonjenje trajalo okrog deset minut, potem pa je očitno zvonilo še za kakega pokojnika, sicer težko matematično razumem dvajsetminutno nabijanje zvonov na delavniški poletni večer ob uri, ko se marsikateri starš trudi dati spat svoje otroke.

Morda bom udaril mimo, ampak vseeno menim, da se tako zvonjenje sploh ne prilega slovenski kulturni dediščini. Težko si namreč predstavljam, da so mežnarji, ko še ni bilo avtomatskega zvonjenja, dvajset minut skakali po vrvi za zvonec. So pa pritrkovalci radi pokazali svoje umetniške sposobnosti ob večjih praznikih, in to zelo na dolgo, ampak to je povsem druga zgodba.

Skratka, vedno se bodo našli nerazumni nasprotniki. Večje, bistveno vprašanje pa je, če smo pripravljeni prisluhniti tistim, ki imajo dobre argumente in prijazno besedo za to, da se stanje spremeni, da bo vsem v malo večje veselje. Nima se smisla sklicevati na kulturno dediščino, če gre ljudem na živce. Morda se pa vseeno da najti pot, ki bo znosna za večino.

Vse to in še marsikaj bo treba imeti v mislih, če se bodo take pritožbe nadaljevale (italijanski mediji sicer že poročajo o pritožbah iz Bazovice in Križa), in očitno je lahko dovolj le nekaj prijaviteljev in kakšna peticija. Zgodba v Dolini gre sedaj svojo pot, tako v vasi kot na sodišču, zato pa je na mestu opozorilo, s katerim je dolinski župnik zaključil svoje sporočilo: »Taka usoda bo sedaj mogoče doletela tudi druge naše zvonike.«

44 komentarjev

  1. Vauuuu, dolce Italia!
    ————————————–
    g. Kavčič, ste zadevo sporočili našemu islamoljubu Frančišeku ?

    Pričakujemo, da bo naredil velik kažin, protestiral pri italijanski republiki v Rimu, sklical zbor kardinalov, v Nedeljo nad trgom Sv.Petra zažugal sekularistom ,fašistom,komunistom in vsem, ki jim zvonovi razjedajo živce !
    Pričakujemo, da bo podivjal, zatreščil vsaj tri prazne flaše v zid, vsaj tako močno, ko takrat, ko je gorela Notre Dame in ,ko so staremu duhovniku v cerkvi islamisti odrezali glavo !

    Evropa se podira, rimskokatoliška cerkev se razkraja, Frančišek pa podpira in se že leta sekira , ker muslimanski imperatorsko kalifatski migranti ne morejo gladko v evropske dežele zasesti nova ozemlja – o pobijanju Kristjanov v taistih državah iz katerih prodira invazija islama v Evropo pa predragi socialistični Frančišek skoraj ne zine nobene. Raje se ukvarja z podnebjem v Amazoniji-to je bolj kulsko in globalno moderno – in na oltarju svete Kristusove bazilike sredi Rima blagoslavlja boginjo rodnosti iz Amazonije, Panchomamo in jo da celo zakovati na vatikanski kovanec za 10Eur…
    … in pozabite, da bodo zvonovi iz slovenske doline na sredi dolce Italie naredili kakšen vtis!
    Kaj porečete, g.Kavčič, bo to prišlo do njega, ga bo infarkt od hudega ?

  2. Krajevni zvonik je kakih 300-400 m od naše hiše in celo spalnice. Ne moti me niti bitje ure ob urah in njihovih četrtinah, niti zvonjenje. Ob 7 zjutraj zvonenje sporoča, da se je začel aktivni del dneva, lahko tudi za nas upokojence. Ponoči pa zvonovi ne zvonijo, ampak morda le udarjajo njihova kladivca ob urah. Skratka dogodek v Dolini je nerazumljiv in dejansko lahko posledic nevednost in neznanja. Ob tem pa vprašaje, kaj lahko storijo v srbskem Prjedoru, ko se vsak dan iz minaretov oglaša bezmejna muslimanska molitev v arabščini. Na vsakih nekaj sto metrov. Leta 1991, lahko pa tudi sedaj, je bilo v njej tudi marsikaj “provojaškega” za potrebe Bošnjakov. Tišina zvonov pa sporoča tudi zmago nad pričakovanim katoliškim okoljem v Dolini.

    • Rodil sem se v hiši poleg cerkve, ca 20 m od zvonika. Če smo bili pred hišo in je začelo zvoniti, smo morali zbežati v hišo, ker je bil hrup neznosen. Bitje ure je bilo kot udarci po glavi.

      Seveda, za tiste, ki od daleč poslušajo zvonenje, je to blagoglasno, ampak za tiste blizu cerkve je pekel, ki mu lahko ubežiš samo tako, da se odseliš.

      • Kakšno vezo ima to?
        Če ljudje v starih časih niso vedeli za škodljivost hrupa, danes to vemo. Če ljudje v starih časih niso imeli ur, jih danes imamo.
        Cerkev naj bi delovala v skladu z Jezusovim naukom. Me zanima, kaj bi on rekel, če bi zvedel, da v njegovem imenu zvočno mučijo ljudi.

      • Seveda ima vezo, ker če te nekaj moti se ne naseliš na to območje. Če pa se kljub temu tam naseliš, pa sprejmeš vse kar se v okolici dogaja. Tudi ne gre za stare čase, ampak konkretno zate.
        Recimo, če ne maraš ciganov se ne naseliš zraven njih, če pa kljub temu se, pač moraš s tem živeti.

      • Ja, Rasputin, proticepilci pa res mislite samo nase in o sebi…

        Kaj pa vsi tisti ljudje, ki so se rodili in živijo v hišah ob železniških progah ali blizu železniških postaj?
        Ali menite, da tudi ti zbežijo v hiše, vsakič ko mimo pripelje vlak, zaradi neznosnega hrupa, ki ga vlak ustvarja?
        Ko vozijo vlaki mimo hiš in ustavljajo na postajah, vse ropota in se trese, žvižga, piska in škriplje, kot bi kdo udarjal človeku po glavi in mu žagal lobanjo.
        In kaj potem, boste rekli – ker vas ta hrup pač ne moti.

        Da ne govorimo o vseh tistih, ki so se rodili ob cestah in avtocestah, ko te sploh še niso bile zgrajene… po izgradnji cest je bilo mnogo ljudi resnično prisiljenih odseliti se zaradi motečega novonastalega avtomobilskega hrupa… če o onesnaženju sploh ne govorimo.

        Ker komentarju nižje sprašujete, ali so stvari zaradi ljudi ali ljudje zaradi stvari, me zanima, ali se enako, kot oporekate zvonjenju cerkvenih zvonov, zavzemate tudi za ukinitev cestnega, železniškega in letalskega prometa v naseljih ali v neposredni bližini le-teh – zaradi neznosnega hrupa, ki ga ustvarja avtomobilski, železniski in letalski promet?

        Zares ubogi so ljudje, ki živijo v soseskah v bližini letališč, ti morajo v resnici vsakih nekaj minut, sleherni dan v letu, prenašati hrup ob vzletanju in pristajanju letal – ne pa ljudje, ki živijo v bližini cerkvenih zvonikov, ki bijejo ure.

        Blagoglasno zvonenje cerkvenih zvonov dolga stoletja ni spravljalo ob živce ali ob pamet prav nikogar.
        Šele v dobi moderne sekularizacije so nekateri naši sodobniki postali silno občutljivi na cerkveno zvonenje in skrajno nestrpni do oglašanja zvonov.

        V našem mestu je skupina posameznikov dosegla, da zvon, ki je redno pozvanjal celo v času najtršega komunizma, ne bije več polnih ur, temveč udari samo enkrat, dvakrat ali trikrat ob 15, 30 in 45 minut čez polno uro ter štirikrat odbije ob polni uri.
        Odkar zvonovi v zvoniku ne bijejo ur, je značaju našega mesta resnično veliko odvzeto. To, da imamo vsi telefončke, kamor lahko pogledamo, koliko je ura, sploh ni pomembno.
        Ročne ure smo imeli že tudi pod komunističnim režimom, pa to oblastnikom ni predstavljalo izgovora za utišanje zvonov. Zvonovi so takrat kljub temu redno šteli ure.

        Danes pa zvonenju cerkvenih zvonov nasprotujejo celo kristjani sami… Bog se nas usmili…

      • Rasputin, sprašujem vas, ki bi utišali zvonove, menda zaradi hrupa, ki ga ti ustvarjajo – ali bi zaradi hrupa, ki moti še več ljudi kot cerkveno zvonenje, in zaradi onesnaženja, ki ga poleg hrupa povzroča, ukinili tudi cestni, železniški in letalski promet v naseljih oziroma v neposredni bližini le-teh?

      • Imam pa “srečo”, da ima sosed psa, ki se ne znata izklopiti. Lastnik pa je menda ponosen na njegovo brezmejno bevskanje in lajanje na vsakega mimoidočega s psom, na traktor, motor, večje vozilo, najbrž pa tudi pa zaradi lahkote, žeje, iztrebljanja kjer koli, minimalnega gibanja. Policija na to odgovarja, da je pes zato, da laja, petelin pa, da kikirika. Kaj pa ljudje, še posebej neposredni sosedje, bolniki, starejši? Menda ni zakonske osnove, da se ukrepa proti nevzgojenim lastnikom. Zvonovi zvonijo in ne “hrup-ajo”, psi pa menda ne hrup-ajo, ker lajajo. Njihov dovoljeni delavnik je menda od 6,00 do 22,00 kot pri zaposlenih ljudeh. In, koliko od nad 250.000 psov v Sloveniji na podoben način ” hrup-a” ljudem v neznani tonaliteti. Zanimivo, v nekaterih mestih pa so v zvonike namestili celo pojoče zvončke in vsi jih hvalijo. Slovenci (?) torej niso dvoličneži, ampak več ličneži. Zvonovi zvonijo vedno v spomin in slovo ljudem, psi pa …?

    • Zanimivo, zelo zanimivo razmišljanje in krasen opis stvarnosti.
      Grdo ste to zaorali – sploh pomislil nisem – proti zvonenju -o tem se ne piše – so Slovenci ali Italijani ? Dajte mi povedat še to. Zveni mi, da je Dolina slovenska večinsko, ali ni ?
      Če se proti zvonenju puntajo neverni, morda rdeči in nervozitetni in “strpni kulturni ljudje”, Slovenci , potem je za sklepati, da je tožilec, Italijan, z veseljem naredil kar pač je.
      Slovenska vas brez zvonenja in brez bitja ure, je prazna, umira.

      Primerjava z Prijedorjem, poznam zadevo, pa je pomensko brutalna, saj tam vsebuje še hujši, ampak res hud konflikt, ki buta na plano na obeh straneh drugače in siloviteje kot je to bilo v SFRJ. Kar imenujete provojaško, pomeni, da je to nasilno, islamsko, že tuji glasovi arabskega popolnoma tujega “jodlanja” v večinsko pravoslavnem okolju bobni kot huda kazen, obremenitev, saj pomirili se ne bodo nikoli – ni za pomisliti, da bo bolje ob tako agresivnem islamu, ki v Bosni proizvaja, ne miroljubne Bošnjake, ljuzdi vere in časzi, pač pa hude islamiste…samo mimogrede

      Res je mizerija postaviti ob bok tako bizarno zgodbo v globoko Zahodni civilizirani(kakor) slovenski skupnosti v popolni svobodi versus Prijedoru, kjer so se pred 25 leti dogajale strahotne stvari in zdaj preteče tlijo v vrelem konfliktu – da o odcepitvi RS in Dodiku ne zinem nobene…
      … KAKO UVOZITI ZA KONFLIKT V EVROPO BODO REKLI “BOGABOJEČI EVROPEJCI”?
      Odgovor: Peljite jih na učni obisk v Dolino pri Trstu ??? morda raje na Sev.Irsko ?

  3. Nauk utišanih zvonov je tudi ta, da je hrup moteč in škodi zdravju, če se tega človek zaveda ali ne. Zlasti bitje cerkvene ure ponoči je zvočno onesnaženje, ki mu ne bi smelo biti mesta v družbi, kjer človek kaj da na sočloveka. Zlasti mnogi sterejši ljudje ponoči slabo spijo, udarci ure vsakih 15 minut pa so kot udarci po živcih. Ura udari ca 400 krat na dan in tisti, ki stanuje v bližini cerkve, je neprestano pod udarom te “artilerije”.

    Če dolinski farni župnik ni pokazal nobenega sočutja do ljudi in ni zmanjšal števila zvonenj ter jih skrajšal, bitja ure podnevi in ponoči pa ni odpravil kljub prošnjam ljudi, ga je doletela zaslužena kazen. Za vse trpljenje, ki ga je povzročil ljudem, bi si zaslužil še kaj več.

    Stanoval sem blizu cerkve in dobro vem, kaj govorim. Nikomur ne privoščim tega. Pogosto in dolgotrajno zvonenje ter bitje ure je zvočno mučenje ljudi, saj decibeli, ki jih povzroča, bistveno presegajo prag varnosti za zdravje ljudi, za kar ni opravičila.

    Netenje nekakšne averzije do Italije zaradi pogumne in pravilne odločitve italijanskega sodnika, pa je povsem deplasirano. Upam, da bo temu primeru sledil tudi kak naš sodnik. Zdravje je bolj pomembno kot egotrip duhovnikov brez empatije do soljudi.

      • Ja seveda, ker ptičje petje dosega 110 decibelov.

        To pravi stroka o hrupu:

        ” Podnevi je dovoljena višja raven zvoka, vendar ima tudi svoje meje v decibelih. Če je hitrost presežena, lahko oseba čuti živčnost, razdražljivost. Reakcije se upočasnjujejo, produktivnost in iznajdljivost se zmanjšata.

        Hrup nad 70 decibelov lahko povzroči izgubo sluha. Še posebej glasni zvoki močno vplivajo na zdravje dojenčkov, invalidov in starejših. Glede na študije o vplivu hrupa na osebo se odziv živčnega sistema na povečanje dopustnih normativov zvočnega ozadja začne s 40 decibelov. Spanje je že moteno pri 35 dB.

        Hude spremembe v živčnem sistemu se pojavijo pri hrupu 70 decibelov. V tem primeru lahko oseba doživi duševno bolezen, poslabša sluh in vid ter celo spremeni negativno sestavo krvi.”

      • Đokovič je tudi prebolevnik. Prebolelost je bolj učinkovita zaščita pred kovidom kot cepljenje.
        V primeru Đokoviča je zmagal koronafašizem nad svobodo posameznika.

        Verjamem, da se mefistu smehlja, ko zmaguje zlo na tem svetu.

      • Kaj pa vi, Rasputin, ste tudi prebolevnik po Covidu?

        Najbrž se boste tudi tokrat izognili odgovoru, kajti morebitna vaša prebolelost Covida bi vaša proticepilska stališča postavila v popolnoma drugačno luč. Svežim prebolevnikom se namreč ni potrebno cepiti.

        Đoković je na debelo lagal avstralskim oblastem in vsej zainteresirani svetovni javnosti, pravzaprav se je norčeval iz vseh.
        To je njegov največji problem, ki bo šele prinesel slabe posledice zanj.

        Na kakšen način je bila v Đokovićevo lažnivo igro vpletena avstralska teniška organizacija, ki mu je izdala vstopni vizum – o tem bo najbrž še govora po turnirju.

        Vso dokumentacijo za pridobitev vstopne vize bi Đoković namreč moral oddati do 10. decembra 2021. Pozitiven na PCR testu je bil 17. decembra, torej po datumu za oddajo dokumentacije.
        Na medmrežju se je hvalil, da so mu kot necepljenemu izjemoma odobrili vstopno vizo. V resnici ni zadostil pogojem za pridobitev vstopne vize.

        Od datuma, ko je bil pozitiven na novi koronavirus, bi moral biti Đoković v izolaciji, on pa se je udeležil najmanj enega srečanja s skupino otrok, poleg tega je v tem času dal intervju novinarjem v živo.

        Lagal je, da štirinajst dni pred prihodom v Avstralijo ni potoval v druge države, čeprav je bil v tem času v Španiji.

        Skratka, Đoković ni nikakršna žrtev, temveč je prevarant in špekulant, ki je brezvestno širil Covid okužbe in se mu laganje avstralskim oblastem ni dobro obrestovalo.

    • Spoštovani, hvala za vaš komentar. Da ne bo nesporazumov, pa naj vseeno dematiram Vaš vtis o netenju “nekakšne averzije do Italije”. Najprej naj povem, da tole tipkam v Italiji, kjer imam že nekaj let prijavljeno začasno bivališče. “Averzij” proti državi, ki mi velikodušno omogoča delo in študij, že zato ne bi nikdar podpiral.
      Veliko slovenskih medijev je objavilo prispevke o dogajanju v Dolini, samo Domovina pa je objektivno ponudila informacijo o tem, natančno kdo in kaj je v Dolini pravzaprav odločil (in to ni bil sodnik, kot pišete vi, prav za to gre); in ponudila tudi zgodovinski utrinek za mlajše bralce z začetka mojega prispevka, pri katerem gre za informacije iz tretje triade osnovnošolskega zgodovinskega kurikuluma. Po mojem je kar prav, da poznamo podrobne informacije o aktualnem dogajanju, ki jih lahko objektivno beremo tudi v kontekstu naše zgodovine. Tako lahko bolj spoštujemo našo tradicijo in domovino, in to brez mržnje do drugih narodov.

  4. Po eni strani nam to govori, da bi bilo treba vsaj katoličane bolje podučiti o krščanski molitvi, ki jo najprej oznanjajo zvonovi;
    ++++++
    Zvonenje pred mašo je bilo nekoč nujno, saj ljudje niso imeli ur, da bi lahko prišli k maši ob pravem času.

    Danes imamo ure vsepovsod, ne le na roki, temveč tudi v vseh mogočih elektronskih napravah in ni nobene potrebe po oznanjanju, da bo maša. Če pa naj se spoštuje danes anahronistična tradicija, naj bo zvonenje vsaj čim krajše. To zahteva obča kultura, saj menda vsak povprečno izobražen človek ve, da hrup škodi zdravju. In to ne le ušesom, temveč splošnemu psihofizičnemu ustroju. Ob novem letu nas stalno opozarjajo, kako pok petard škodi psom, ljudje pa veljamo, kot kaže, manj kot psi.

    Isti razmislek velja tudi za bitje cerkvenih ur. Nekoč je malokdo imel uro in je bila cerkvena ura dobrodošla. Danes pa ni več tako. Danes je to zgolj nepotreben, moteč in zdravju škodljiv hrup.

    • Delno imate prav.
      Pa vendar je zvonenje del naše kulture.
      Kot sem po radiju Trst poslušala DOLINSKEGA župnika, so se ravno pogovarjali o krajšem zvonenju, ki ne bi bilo v zgodnjih jutranjih urah. Toda sodniki so zelo pohiteli in prehiteli dogovor.

      Vsekakor je potrebno vskladiti poglede vaščanov.
      Še vedno je lepo slišati zvonenje ob 12 uri in pred vsako sveto mašo in tudi večerno Ave-Marijo.
      Posebno mi na deželi, ko delamo na njivi, nam je kar lepo, da bije tudi URA, ki nas orjentira, kdaj naj gremo domov.
      Na vasi smo vajeni, da ZVON naznani tudi smrt vaščana. So primeri, ko umre nevernik in marsikdo niti ne ve, da so ga pokopali, ker ni nič zvonilo.

      Kar je 1000-letja veljalo, ni dobro, da se poruši z enim zamahom.
      Z zvonenjem, naj bo tako, kot z USTAVO, če se jo popravlja, mora biti DVOTRETINSKA večina in ne le peščica posameznikov!

      • Mislim, da ni potrebna odpoved zvonenju, temveč njegova omejitev tako po številu zvonenj kot po trajanju. Kar zadeva celodnevno bitje ur pa mislim, da bi ga lahko ukinili.

        Slovenski škofje bi lahko samoiniciativno dali tovrstno navodilo duhovnikom. Upam, da jim je kaj mar za zdravje Slovencev, ki prebivajo v bližini cerkva. Teh pa je veliko.

      • Ja, sodniki so zelo pohiteli, ste napisali. Ja, to je Italija ne Slovenija, kjer se zadeve na sodišču vlečejo leta in leta, pa da se v nedogled nekdo pritožuje brez pravega razloga, samo da se zadeva ne premakne naprej. Vse to se dogaja v Sloveniji, ker narodu to očitno “paše”, da se izigrava zakone, sicer bi že zdavnaj naredili red tudi na tem področju.

    • Ker smo že pri urah, ki jih imamo po osamosvojitvi že res skoraj vsi Slovenci, naj povem poučno zgodbo.

      Major Miha se je postavil pred postrojeno desetino vojakov in takoj očetvsko vprašal prvega vojaka na čelu:

      Tovariš vojak, imaš uro? Imam, je v predpisani vojaški drži strumno odgovoril vojak.

      Major Miha pa ga je blago opozoril, da bi moral odgovoriti. “Tovariš major, po zaslugi tovariša Tita in partije imm uro!”

      Ekspeditivni major Miha pa je medtem že navalil na naslednjega vojaka, ki mu je bilo po naključju ime Mefisto.

      In znova je sledilo vprašanje, tovariš vojak, imaš uro?

      Hitro se učeči vojak Mefisto pa je v strumni drži vojaško odsekano odgovoril:

      ” Tovariš major, po zaslugi tovariša Tita in partije nmam ure!”

      • Bravo, Mefisto, dober primer: Vojak je pokazal, kam to pelje, če zgolj papagajsko ponavljaš za drugimi in ne uporabljaš svoje glave: v idiotizem.

      • MEFISTO, major Miha je res počasne pameti in govori to, kar so ga kot mladega Komunista naučili.
        Je pa še vedno zdravih nog, da nam predava v Dražgošah.

        Sem pogrešala v komentarjih Kremenitega, pa vidim, da se le vrača med komentatorje. Hvala!

  5. Vsakič ko grem na Smarno goro,to je večinoma ob nedeljah,mi je čudovito poslušati pritrkovalce tistih 15 minut po sveti maši. Nobenega obiskovalca na Smarni gori to ne moti,in verjemite,da niso pohodniki samo katoličani. Ljudje ob zvonjenju tudi meditirajo. In nikoli se mi ne zdi da je prenaglas. Tudi jaz ne podpiram nočnega zvonjenja ali bitja ure. Ampak ali mislite da mi je fajn poslušati drvenje avtomobilov,tovornjakov in motorjev,ker pač živim ob zelo prometni cesti? Ne mi ni všeč,ampak ali naj se pritozim,da ukinejo promet.
    Vem da je bil neke čase zlo glasen Jani Moderndorfer,prvak v menjavanju strank,da bi bilo potrebno ukiniti zvonjenje.
    Vem da sem takrat tudi članek za Družino napisala. Da če bomo potem tudi ukinili glasne zabave po diskacih,vpitje in veseljačenje ponoči po ulicah,itd.

  6. Hvala Bogu, da Italija ni banana država kot Slovenija in da tam vlada red in tam ne bi pomagalo tako blebetanje nekaterih tu v komentarjih kot npr. da naj se potem ljudje od tam izselijo, pa da bi morala biti potrebna dvotretinska večina, niti, da bi nekaj navadnih smrtnikov s pomočjo vez in poznanstev to preprečili, saj slovenskemu narodu v krvi, da ne spoštuje zakonov in jih izigrava, kjer le more, pa še mnogo tega, za cel roman. Samo poglejte slike te vasice, kako urejen urbanizem, strehe vse enake, saj nobenemu ne pride na pamet, da bi kaj delal po domače, beri na črno, prizidaval, dozidaval, kar je slovenksa folklora. Ja, Slovenci, bo še preteklo mnogo let, da boste v Evropi.

Komentiraj