Najsrečnejši narod na svetu so Danci, Slovenci na 63. mestu
Danska je postala najsrečnejša država na svetu, Burundi pa je po četrtem poročilu o srečnosti v posameznih državah najmanj srečen narod.
Slovenija je na 63. mestu, med državami pred našo pa so tudi Južna Koreja, Kazahstan, Izrael, Katar in Rusija.
Poročilo svetovne sreče, ki je bilo predstavljeno včeraj, ugotavlja, da je neenakost močno povezana z nesrečo. Poleg tega v bogatih državah, kot so ZDA, kjer prihaja do vedno večjih razlik v dohodkih, bogastvu, zdravju in dobrem počutju vedno več političnega nezadovoljstva.
Najbolj srečni na Danskem, najmanj v Burundiju
Danska je na lestvici vodila leta 2012 in 2013, lani jo je prehitela Švica, letos je spet prevzela vodstvo, sledijo pa ji Islandija, Norveška, Finska, Kanada, Nizozemska, Nova Zelandija, Avstralija in Švedska, ki so precej homogeni narodi z močno socialno varnostjo.
Na dnu seznama 157 držav je Burundi, kjer je nasilna politična kriza izbruhnila lani. Pred njim pa so še Sirija, Togo, Afganistan, Benin, Ruanda, Gvineja, Liberija, Tanzanija in Madagaskar. Vsi ti narodi so revni, mnoge ogrožajo vojne, bolezni ali pa oboje.
Raziskovalci so ugotovili, da tri četrtine razlik med državami lahko pojasnijo v razlikovanju v šestih spremenljivkah: Bruto domači proizvod na prebivalca, zdrava leta življenja, višina socialne podpore (v času prejemanja podpore), zaupanje (odsotnost korupcije), stopnja svobode pri velikih življenjskih odločitvah in velikodušnost (v donacijah).
Poročilo je pripravila mreža ekonomistov, psihologov in strokovnjakov za javno zdravje, ki znotraj Organizacije Združenih narodov išče rešitve za trajnostni razvoj sveta.
Raziskovalci so v poročilu med drugim zapisali, da "gospodarske krize in naravne nesreče lahko vodijo k izboljšavam in ne škodujejo družbenem tkivu, če odgovorne institucije ob njih prav ravnajo".
Raziskovalci so opozorili tudi na pomen okrožnice papeža Frančiška "Laudato si", ki je vključevala oceno porasta razdora v svetu, po kateri stalen tehnološki napredek skupaj z degradacijo okolja povečuje strah pred prihodnostjo in vzdržuje krivice in nasilje po svetu.
Jeffrey D. Sachs , ekonomist za univerze Columbia, ki pri raziskavah sodeloval, je pohvalil opomin Papeža Frančiška "proti hedonizmu in potrošništvu".
Povezani članki
Zadnje objave

Napovednik 117. številke tednika Domovina: Prepoved telefonov v šolah: kdaj in zakaj

Domovina 117: Prepoved telefonov v šolah: kdaj in zakaj

Vodilni na RTV o katastrofalnem stanju, a predhodniki jim očitajo laži
Zahod nevarno podcenjuje globalno teroristično grožnjo
Ekskluzivno za naročnike

Domovina 117: Prepoved telefonov v šolah: kdaj in zakaj

Večerja v Emavsu – Jan Steen

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
Prihajajoči dogodki
Slovesne večernice na god sv. Frančiška Asiškega
Ljubljana je tudi klekljarsko mesto
Prvi petek
Za junake / FKK 1
Pohod za življenje 2023: Življenje je zakon
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če...?

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni

0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.