Na zidovih frančiškanov grafiti o splavu, v Argentini nad katedralo z golim oprsjem, steklenicami in kamenjem

Uredništvo
7

Po predvajanju videa Čudež življenja so se na zidovih Frančiškanske cerkve v Ljubljani ponovno pojavili grafiti.

Še precej huje pa je v Argentini, kjer so te dni ženske z razgaljenim oprsjem napadle katoliško katedralo v Rosariu, vanjo metale kamenje in steklenice ter izzivale policijo, naj strelja v množico z gumijastimi naboji.

Zahtevale so legalizacijo splava ter pravno potrditev prostitucije kot legalne podjetniške dejavnosti.

Nenavaden grafit se je znašel tudi na vratih zavoda za kulturo življenja Iskreni.net na Nazorjevi
Nenavaden grafit se je znašel tudi na vratih Zavoda iskreni.net, zavoda za kulturo življenja na Nazorjevi.

Filmček Čudež življenja o razvoju otroka v maternici od spočetja do rojstva, ki ga je v tednu otroka na pročelju frančiškanske cerkve prikazoval zavod Živim, je sprožil močan odpor slovenskih feministk in liberalnih aktivistov.

Ker v njem vidijo “prefinjeno propagando” proti splavu, so njegovo predvajanje skušali prepovedati, a neuspešno. Zato so se nekateri izmed njih zatekli k že znanim ilegalnim metodam iznakaženja z grafiti, katerih tarča so v Sloveniji najpogosteje zidovi katoliških cerkva.

Nekaj takšnih se je na frančiškanski cerkvi pojavilo včeraj, ko je zavod Živim zaključil predvajanje za nekatere spornega videa.

grafiti2
klik za povečavo

Nasilen zaključek letnega Nacionalnega kongresa žensk v Argentini

Pred tednom dni se je v Rosariu, drugem največjem argentinskem mestu, zaključil tridnevni Nacionalni kongres žensk, ki se ga je udeležilo 70.000 žensk iz Argentine in sosednjih držav. Teme pogovora na več kot tristo delavnicah so bile feminizem, spolno nasilje, kontracepcija, legalen splav, prostitucija, legalizacija rekreativnih drog, biseksualnost, človekove pravice, migracija ter kvote žensk in transseksualcev v javnih službah.

Dogodek, enaintrideseti po vrsti, je organiziralo več argentinskih feminističnih skupin, letos pa ga je izdatno podprlo Gibanje socialističnih delavcev in Kirchnerska mladina, povezana z nekdanjima argentinskima predsednikoma Nestorjem in Christino Kirchner.

Nekaj ur pred nasilnim zaključkom se je več deset žensk zbralo pred katedralo Naše Gospe iz Rosaria s parafraziranjem argentinske himne, z besedami: “Vzemite rožne vence iz  jajčnikov”, “Oh, dajmo se zakleti, da bi se Cerkev sežgala”, in “Cerkev, sodrga, ti si diktatura”. Nato so predstavile parodijo, ki je vključevala plešoče ženske z razgaljenim oprsjem ter moške, preoblečene v papeža Frančiška, ki so peli o legalizaciji splava.

(vir foto: rosario3.com)
(vir foto: rosario3.com)

Vandalizem na poti do cerkve

Podobni slogani so v obliki grafitov med drugim iznakazili cerkve in stavbe zgodovinskega pomena na več kot dveh kilometrov dolgi poti. Zaradi metanja kamenja so bile uničene vitrine več trgovin, ki so poleg tega ostale popisane s slogami, kot “kastracija za posiljevalce”, “lezbiiraj se” in “legalizirajte marihuano”.

Še pred kongresom so organizatorji opozorili, da se bo shod zaključil pred katedralo, kot že večkrat. V preteklosti je več sto katoličanov okoli cerkve molilo rožni venec, da stavkajoči ne bi mogli vstopiti v stavbo.

Nadškof za zaščito cerkve prosil mestne oblasti

Da bi se to leto izogniti soočenju, je nadškof Eduardo Martin prosil vernike, naj se ne postavijo okrog cerkve in pozval mestne oblasti, naj zaščitijo stavbo. Nekateri katoličani so se kljub temu pojavili pred katedralo, kar naj bi po mnenju nekaterih opazovalcev spodbudilo nasilen odziv množice, medtem ko jim drugi oporekajo, češ da bi do vandalizma prišlo v vsakem primeru.

slika-argentina-protest
vir foto: Facebook Argentinos Alerta.

Razjarjene ženske so namreč razgaljenih prsi v katedralo iz 19. stoletja metale kamenje in steklenice, pri čemer so jih skupili tako policisti kot nekateri novinarji. 

Napevi stavkajočih “izraz netolerance”

Martin, znan kot škof, ki želi spodbuditi dialog z vsemi družbenemi sloji, je v soboto dejal, da “ni nobenih rožnih vencev v jajčnikih” in priljubljeni napev stavkajočih označil kot “izraz netolerance”.

“Vsaka oseba se odloča, kako bo živela svoje življenje,” je dejal v pogovoru za lokalni radio. “Cerkev ne vsiljuje nikomur ničesar. So nekateri izrazi, s katerimi se ne strinjam, in ki izražajo verbalno nasilje.” Izpostavil je še, da Cerkev nikomur ni sovražna, čeprav ima veliko sovražnikov.

“Če ima kdo karkoli proti nam, to lahko izrazi. Naprošamo le spoštovanje, ki je osnova civilizirane družbe, kjer smo skupaj. Največji izziv je sobivanje.”

Zaščita življenja zapisana v ustavi

V Argentini je življenje ustavno zaščiteno “od spočetja do naravne smrti”. Predsednik Mauricio Macri, kot tudi nekateri njegovi predhodniki je večkrat dejal, da ne načrtuje legalizacije splava; ob zaključku letošnjega, XI. Nacionalnega Evharističnega kongresa, je celo molil za zaščito življenja.

7 KOMENTARJI

  1. Javno izpovedovanje vere postaja vedno bolj nevarno. Nas katoličane ne ščiti več nihče, ne ustava in ne država . Na arabskem polotoku in v Afriki nas pobijajo islamisti, v Evropi pa nas na vsakem koraku ponižujejo mediji, razna proticerkvena gibanja ter levičarsko – liberalne institucije.
    Kako naj se kristjani zaščitimo in ohranimo svoje dostojanstvo ? Med drugo svetovno vojno so nas klali komunisti, sedaj pa nas z besedo in raznimi zakonskimi ukrepi ter prepovedmi pribijajo na križ slovenski antikristi. Če kristjani javno molijo, tudi ni dobro.
    Kaj je narobe z nami, da ob vsakih volitvah glasujemo za svoje sovražnike antikriste. Me je kar zmrazilo, ko sem včeraj večer poslušal enostranske komentarje na studio city o predvajanju filmčka pri frančiškanih. Je res filmček prefinjeno propagiral prepoved splava ? Ali je kristjanom res prepovedano govoriti o spočetju in svetosti življenja ?

  2. Da se malo pomudim pri prvem grafitu: splav ni bavbav, vi ste! Tocno tako, zato bi vse tiste, ki so takega mnenja, pozivala k ogledu posega splava, splavljencka in matere. Ce je vse v redu s tem, potem, ne bi smeli imeti tezav ob gledanju fotografij splavljenckov.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime