Na iskreno iskanje spolne identitete revija PIL odgovarja z LGBT propagando

Fotografija: naslovnica revije PIL januar 2020
POSLUŠAJ ČLANEK
Najstniška revija PIL, ki izhaja pri založbi Mladinska knjiga, je v januarski številki na naslovnico ob dekletu, ki telefonira, postavila vprašanje »So ti všeč fantje ali punce?« Na naslovno temo objavljajo članek in anketo, preko katere bralci ugotavljajo, kako strpni so do istospolno usmerjenih.

Tovrstna poteza mladinskega mesečnika je, kot je poročal Siol.net, močno razburila številne bralce, ki so svoje nestrinjanje s tovrstno obravnavo spolne identitete svojih otrok izrazili tudi uredništvu revije. Sklepajoč po odzivih na družabnih omrežjih pa mnogi revijo celo odpovedujejo. 

V zvezi s tem smo na uredništvo PIL-a poslali tudi nekaj vprašanj, vendar nam kljub vztrajnim poskusom vzpostavitve komunikacije z odgovorno urednico ali kom drugim iz uredništva revije ni uspelo vzpostaviti. V uredništvu so se enostavno zavili v molk in na našo e-pošto in telefonske klice niso odgovarjali.

Povod za članek v PIL-u je domnevno pismo »malo zmedene« 15-letnice, ki ima veliko težavo: Čeprav so ji seksualno bolj všeč fantje, jo privlačijo tudi punce in je posledično zmedena glede svoje spolne usmerjenosti. Revijo PIL sprašuje, ali je takšno občutenje normalno. V članku nato odgovore na to vprašanje poda novinarka Urška Kaloper ter nekaj bralcev revije pod psevdonimi.

Od hormonov do edine rešitve – spremembe družbenih pravil


Po uvodu, v katerem avtorica omeni nekaj težav, s katerimi se soočajo pubertetniki in nakaže da je spremenjeno delovanje hormonov razlog  drugačnega počutja in obnašanja v času pubertete, avtorica celo bežno omeni, da posamezna homoseksualna čutenja v času pubertete ne vodijo nujno v homoseksualnost v odraslosti. Do tukaj je članek povsem na nivoju najstniške revije tipa PIL.

Pisanje se nadaljuje z normalizacijo homoseksualnih praks z argumenti, da je homoseksualnost enakomerno porazdeljena med ljudmi različnih družbenih skupin, ras in celo med živalmi ter da istospolno usmerjeni niso nič manj uspešni od heteroseksualcev.

Drugi del spornega članka v januarski številki revije PIL. Članek z naslovom Ti&jaz odgovarja na pismo najstnice, ki ga najdete v zgornjem desnem kotu. Klik za povečavo.


Da je to povsem naravno in dano na enakem nivoju pomembnosti kot barva oči ali število črk v našem priimku, pri čemer sta ta dva primera različna, saj na barvo oči nimamo nikakršnega vpliva, priimek pa lahko vsakdo pri polnoletnosti enostavno zamenja na upravni enoti, če mu ni všeč.

Članek nato problematizira družbena pravila, ki ustvarjajo težke pogoje za istospolno usmerjene ljudi, ki pa jih lahko mi – kajti družba smo ljudje – spremenimo. Članek se zaključi z mislijo, da se vsakdo lahko zaljubi v kogarkoli pač želi in da se vsa razmerja soočajo z istimi težavami.

Nato uporabnico z vzdevkom MalceZmedena bodrijo še mnenja najstnikov, ki se nanašajo predvsem na družbeno sprejemljivost homoseksualnosti v današnjem času. Dve dekleti, ena dvanajstletna, pa celo zase pravita, da sta tudi biseksualki. Še najbolj pozitiven je zadnji komentar, kjer Irenči punco MalceZmedeno vzpodbuja, da se o tem pogovori s starši in tako razreši svoj problem.

Na naslednji strani nato sledi kviz za samooceno, kako sprejemaš istospolno usmerjene ljudi, pri čemer so vprašanja postavljena v slogu: »Ali ti je v bližini istospolno usmerjene osebe nelagodno?« in nato odgovori: »Malce se mi že zdi čudna«, »Ja, bojim se da mi bo kaj hotela« in »Ne, čisto lepo se razumeva«, pri čemer nato sledi nauk glede na večinsko oznako odgovorov, ki jih bralec izbere.

Če so odgovori "pravilni", te revija pohvali, da si strpen. Če ne pa te vzpodbudi, da se več družiš z istospolno usmerjenimi in jih bolje spoznaj, da boš imel pred njimi manj predsodkov.

Odgovor uredništva PIL-a: razbijamo tabuje in nazadnjaštvo slovenske družbe


Na negativne odzive s strani staršev pa je urednica Pila, Jana Zirkelbach odgovorila v članku za Siol.net. Pravi, da je naletela na zelo nastrojen odziv, žaljivke, zmerjanje in veliko mero nestrpnosti, a hkrati tudi pisma podpore, ki jih je bilo vsaj toliko.

Urednica tudi navaja, da se je hotela s starši, ki so ji pisali ali jo klicali po telefonu, mirno pogovoriti, a je doživela le nastrojen odziv.

Na uredništvu Domovine pa se čudimo in sprašujemo, kako so ti starši sploh stopili v stik z urednico, saj nam, kljub dvodnevnemu vztrajnemu poskušanju, to ni uspelo.

Urednica Zirkelbachova še ugotavlja, da je »Slovenska družba očitno še vedno do neke mere nazadnjaška, zlasti na podeželju, kjer je vpliv Katoliške cerkve močnejši kot v urbanih okoljih.« Da je spolnost očitno tabu tema, saj na nobeno drugo temo ni negativnih odzivov in da je zato pomembno, da takšne tabuje razbijejo.

Nekateri odgovori urednice PIL-a za Siol.net:

"Govorili smo o ljubezni, ki ne pozna ovir in je zato vsaka oblika ljubezni legitimna."

"Diskriminacija ljudi na podlagi neke lastnosti, ki ni všeč večini, ima dolgo in kruto zgodovino. V Pilu smo odločeni temu narediti konec, zato gradimo družbo sprejemanja, ljubezni in strpnosti. Vsem, ki si želijo, da bi Pil postal revija nestrpnosti, pa se zahvaljujemo za medijsko pozornost zadnjih tednov."



Ker se je mladostnikom še posebej na podeželju težko izpovedati staršem ali prijateljem, najdejo po besedah urednice v njeni reviji strpen prostor, odprt do drugačnosti.

Koliko je upadlo število naročil, smo preverjali tudi pri izdajatelju - Mladinski knjigi, kjer so nam zagotovili, da niso zaznali odpovedi naročil. Kljub temu, da se je v javnosti oglasilo več ljudi, ki trdijo, da so po sporni objavi revijo odjavili.

Želeli smo jih tudi povprašati, kako bi svetovali najstniku, ki ga privlačijo otroci, ter zakaj so se članka lotili tako površinsko. Vendar kot rečeno, v uredništvu PIL-a niso našli časa ali volje, da bi dvignili telefon ali odpisali na naša vprašanja.

KOMENTAR: Peter Merše
Odgovor na najstniško zmedenost okrog spolne identitete ne more biti le <em>»sprejemanje v družbi«</em>
Da je spolnost še vedno do neke mere tabu v slovenski družbi, verjetno še precej drži. Prav gotovo je na mestu tudi opažanje, da bi se bilo treba o tem z mladostniki, ki se o tem sprašujejo, več pogovarjati. Zato bi lahko mladinska revija PIL igrala pomembno vlogo. A zdi se, da ta svoj doseg do mladih le zlorablja za širjenje LGBT propagande. Problem avtorji najprej zbanalizirajo na barvo oči in število črk v priimku. Ampak spolne identitete se ne da spreminjati tako kot število črk v priimku in za naše življenje ni tako nepomembna kot barva oči. Nato pa revija kot edino rešitev implicira spremembo družbenih norm in popolno normalizacijo, ki pa je v resnici favorizacija občutkov homosekualne usmerjenosti v občutljivem obdobju odraščanja mladostnikov. Pri mnogih najstnikih je namreč zmedena spolna identiteta le začasna faza v času pubertete, ki jo ob normalnem duševnem razvoju prerastejo in razvijejo zdrave heteroseksualne odnose. Pri dobršnem delu ostalih pa je to lahko povezano s zlorabami (spolnimi, čustvenimi in še kakšnimi) iz časa njihove mladosti, zaradi česar očitno niso razčistili stvari do nasprotnega spola, pogosto v odnosu do staršev. Ne trdim, da je homoseksualnost vedno »ozdravljiva«, ali da bi jo morali prisilno zdraviti s hormonskimi terapijami, kot se je to dogajalo v prvi polovici 20. stoletja, kar je povsem nesprejemljivo. Toda mnogi istospolno usmerjeni so ravno zaradi svoje spolne usmerjenosti nesrečni. So pa tudi taki, ki so kasneje homoseksualnost premagali. O tem denimo piše Luca di Tolve v samoizpovedni knjigi »Bil sem gej«, ki se je kasneje po letih istospolnih zvez srečno poročil z žensko. Knjiga je bila pred leti prevedena tudi v slovenščino. Spolna usmerjenost namreč vpliva na bistveno več področij življenja, kot le »sprejemanje v družbi«. Samo heteroseksualen odnos vodi do spočetja otrok po naravni poti in naravnega družinskega življenja, ki je za večino ljudi največji vir življenjske sreče. Seveda je jasno, da se, če nekdo čuti homoseksualna nagnjenja, do njega ne bomo obnašali diskriminatorno ali bistveno drugače kot do drugih. Kar pa še ne pomeni, da je to lahko izgovor za rušenje tradicionalnih norm družine in odnosov, ki so stoletja temelj družbe in civilizacije. Zlorabo dejstva, da se mladi o spolnosti včasih lažje informirajo prek revij za mlade kot pa od staršev, ali drugih bližnjih, pa odločno obsojamo in zavračamo. Revija PIL je tako zlorabila zaupanje najstnikov in staršev ter na iskreno vprašanje najstnice odgovorila s propagando družbenih sprememb, ki v imenu popolne normalizacije in brezpogojnega sprejemanja homoseksualnosti vse bolj prerašča v pozitivno diskriminacijo. S tem je porušila temeljno zaupanje med starši in uredništvom. K sreči pa obstajajo tudi revije, ki tega zaupanja ne zlorabljajo. Mladostniške teme obravnava tudi revija #Najst, ki izhaja pri založbi Družina, kjer pa lahko pričakujete, da se teh tem ne bo zlorabljalo za levičarske propagandne namene. Če ste naročnik Pila, razmislite morda o zamenjavi naročnine. Spletno stran revije #Najst si lahko ogledate tukaj. In še kratka opomba: v odgovoru Siol urednica Pila pravi, da želijo narediti konec družbeni diskriminaciji, ter trdi, da gradijo družbo "sprejemanja, ljubezni in strpnosti." Sklepajoč po tem, da njihov "vključujoč in strpen odnos" izključuje dialog z medijem po imenu Domovina, molk do katere je najbrž plod predsodkov in zavračanja, njihova toleranca očitno velja le do njim enako mislečih. Nič novega na levi torej. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike