Milosavljević: Nekateri mediji so avtomatično pričakovali denar

Nekateri mediji, ki so prijavili svoje projekte na javni razpis za sofinanciranje medijev, so glede na svoj status avtomatično pričakovali denar, je razburjenje okrog medijskega razpisa komentiral dr. Marko Milosavljević.

Poudaril je, da javni razpis ni namenjen sistematičnemu financiranju posameznih medijev, ampak financiranju posameznih projektov ter dodal, da je sam proti financiranju velikih medijev s strani države. A je opozoril, da je zakon takšen, kot je.

Enajst let kasneje: veliki mediji postali redni letni prejemniki državnega denarja iz medijskega razpisa

Razpis, ki naj bi bil vsakoletna enakovredna tekma različnih medijev, predvsem manjših oziroma tistih, ki v medijsko krajino prinašajo drugačnost, pluralnost, se je v enajstih letih od zgornjih Milosavljevićevih misli izjalovil ravno v to, pred čemer je svaril medijski strokovnjak s FDV-ja.

Kot je razvidno iz spodnje tabele, so redni vsakoletni prejemniki sredstev postali ravno "veliki", oziroma "ključni osrednji nacionalni mediji", kot so jih v svoji izjavi označili v DNS.

Prvi med njimi je osrednji slovenski časopis Delo, ki je v zadnjih enajstih letih financiranje iz medijskega razpisa prejel vsako leto razen 2017 in letos. Podobno je s časopisom Dnevnik, ki je, vključno z letos, brez ostal trikrat, Večer pa štirikrat. Mladina je letos ostala brez sredstev iz razpisa prvič po sedmih letih rednega financiranja.

Od nazorsko drugačnih medijev imajo dobro serijo uspešnih prijav tudi Demokracija, Reporter in Družina, a z nekaj nižjim skupnim seštevkom od zgoraj navedenih medijev.

Od manjših medijev, ki so jih omenjali v DNS, izpostavljamo Pod črto, ki naj bi po krivici izvisel, ter Časnik in Domovino, ki sta bila našteta med "problematičnimi".

Najdlje, že več kot desetletje, je na medijski sceni Časnik.si, a je bil v tem času na razpisu uspešen trikrat, sredstva je prejel leta 2012, 2015 in letos. Precej uspešnejši pri pridobivanju davkoplačevalskih sredstev pa je Podčrto.si, ki mu je bilo državno financiranje položeno praktično v zibelko in ga nato spremljalo skozi vsa leta odraščanja do danes.

Medij Domovina, ki je nastal nekaj mesecev za Podčrto.si, tovrstnih rojstnodnevnih državnih darov ni bil deležen. Po več neuspelih poskusih smo bili z multimedijskim projektom Dialogos - o vrednotah prihodnosti, uspešni šele letos, po šestih letih od nastanka. V tretji video oddaji Dialogosa, o slovenskih medijih med avtonomijo, pluralizmom in politično odvisnostjo, je sodeloval tudi dr. Marko Milosavljević.

Medijski razpis zgolj eden od virov davkoplačevalskih sredstev s strani velikih medijev

Razgreta razprava okrog medijskega razpisa, ki jo, kot se sliši, že izvažajo v tuje medije kot so New York Times, Euronews in drugi, odvrača pozornost od dejstva, da gre pri konkretnem razpisu le za enega od odvodov državnih sredstev v večinske medije. Kot primer - zgolj z Ministrstva za kulturo je Delo v pregledanem desetletju prejelo še enkrat toliko državnih sredstev kot preko medijskega razpisa - skupaj več ko pol milijona. Podobno je, sicer v nižjih zneskih, oziroma deležih, tudi pri Dnevniku, Mladini in podobnih.

Kot smo nedavno pisali na Domovini, zgolj Erar v letu 2020 beleži 228 tisoč evrov investicij v Mladino iz različnih javnih blagajn (oglaševanja raznih javnih institucij, množične naročnine - na RTV Slovenija imajo denimo naročenih kar 54 Mladin), pa dobrega pol milijona v Dnevnik ter kar 1,6 milijona evrov v Delo.

Poleg NewYorkTimes medijski razpis zanima še EuroNews in BalkanInsight.Lobisti DNS se ne zavedajo,da bodo naredili slovensko socialistično deljenje denarja zasebnim medijem globalno slavno. Noben tuj novinar ne more verjet,da so prej na razpisu dobili VSI mediji posebnega pomena.

— Mitja Irsic (@MitjaIrsic) June 2, 2021

Kaj dr. Milosavljević pravi danes

Desetletje kasneje je v osrednjih medijih najbolj priljubljeni komentator slovenske medijske scene do državnega financiranja "velikih medijev" mnogo bolj prizanesljiv. Za Večer je tako pred dnevi ocenil, da bi "na razpisu lahko dali prednost medijem z manjšo naklado, ker se poskuša okrepiti pluralnost in se torej pomaga tudi manjšim medijem, medtem ko večji običajno imajo tudi več finančnih sredstev in naj ne bi potrebovali toliko dodatne pomoči. A po drugi strani je bolj logično, da sredstva dobijo večji mediji: kulturne vsebine v Delu ali Večeru bodo dosegle bistveno večje število državljanov kot pa objave v nekem relativno marginalnem mediju s tisoč primerki naklade. Prek večjih medijev bo gotovo dosežen večji javni interes z vidika dosega."

Katero Milosavljevićevo stališče - današnje ali tisto izpred desetletja - je bližje duhu in namenu sklada za sofinanciranje programskih vsebin medijev, presodite sami.