Mediana ima za vas novega "Luko Dončića slovenske politike"

Rok Čakš
Osnovna foto: dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
"Zgodba se, vsaj kar se tiče javnomnenjskih anket, z Marjanom Šarcem ponavlja. Še preden je javnosti predstavil svojo ekipo ter povedal, za kaj se bo v parlamentarni politiki zavzemal, nekaj mesecev pred volitvami zaseda prvo mesto po strankarski podpori."

Tako smo leta 2018, štiri mesece pred parlamentarnimi volitvami, na Domovini opisali politično situacijo, v kateri so, kot že dvakrat poprej, javnomnenjske agencije nekaj mesecev pred volitvami na prvo mesto postavile nov politični obraz, brez vzpostavljene strankarske strukture in kakršnegakoli političnega programa.

Podobno kot poprej je Mediana tudi letos ob vstopu v volilno leto lansirala svojega "Luko Dončića", ki, še preden dejansko vstopa na parket, z neobstoječo stranko vodi v javnomnenjski anketi in je najpriljubljenejši kandidat za mandatarja. 

Tako smo vsaj včeraj izvedeli v osrednjem dnevniku RTV Slovenija in na spletni strani MMC.

"Marjan Šarec je v slovenski politiki to, kar je Luka Dončić v košarki," je direktorica javnomnenjske agencije Mediana, Janja Božič Marolt, pred tremi leti slikovito karikirala politično pozicijo Marjana Šarca, kot jo je seveda razumela sama.

Danes je Luka Dončić slovenske politike tudi v anketah njene agencije že močno upehal in je na robu izpada iz elitne lige. A Mediana nam medtem že ponuja njegovo zamenjavo.

V anketi, ki jo je sinoči objavila TV Slovenija, so najprej merili podporo strankam, ki so "že sodelovale na volitvah". Med njimi je največ, 17,6 % sodelujočih svojo podporo izrazilo SDS-u. Sledijo SD z 12,4 % podpore, Levica s 6,8 %, LMŠ s 5,5 %, NSi s 4,6 % ter SAB s 3,9 % podpore.

Pod parlamentarnim pragom bi ostale DeSUS z 1,5 %, SNS z 1,4 %,  in Konkretno z 0,8 % podporo med vprašanimi. Med obstoječimi nepralamentarnimi bi največ dobili Pirati 3,3 %, Zeleni 2,4 %, in SLS ter Dobra država (1,9 %). slaba petina je neopredeljenih.

Pri Mediani pa so nato meritev opravili ponovno, s tem da so anketirancem ob "starih" našteli tudi nove stranke, ki "še niso sodelovale na nobenih volitvah". Vključili so celo še neobstoječo stranko bivšega direktorja GEN-I-ja, Roberta Goloba. In to naj bi volivci postavili kar na prvo mesto - dobila naj bi 12 odstotno podporo. SDS bi v konkurenci z novinci po trditvah Mediane izgubila kar 5,6 odstotkov in pristala pri 12 odstotni podpori, SD bi dobila 6,2 odstotka, Naša Dežela Aleksandre Pivec pa 5,5 odstotka.

Sledile bi Levica (4,4 %), LMŠ (4,0 %), Povežimo Slovenijo (3,9 %), Piratska stranka (3,5 %), SAB (3,7 %), NSi (3,4 %), Z.dej (1,9 %), Vesna (1,8 %), SNS (1,7 %), stranka Igorja Zorčiča (1,4 %), Dobra država (1,1 %), stranka Tomaža Vesela (1%) in DeSUS (0,8 %). Neopredeljenih bi še vedno bilo 15 odstotkov sodelujočih.

Mediana je za TV Slovenija še izmerila, da bi za največ sodelujočih v njihovi anketi najboljši mandatar nove slovenske vlade bil Robert Golob, nato Janez Janša, Tanja Fajon, Igor Zorčič, Alenka Bratušek, Marjan Šarec, Matej Tonin itd.

Zajem zaslona TV Slovenija


Obenem so sporočili, da so ljudje še naklonjeni novim obrazom: 22,5 % vprašanih si želi novih ljudi v politiki, nadaljnjim 32,2 % pa je vstopanje novih obrazov všeč, oziroma menijo, da politika potrebuje sveže obraze.

Kaj je Mediana izmerila štiri mesece pred volitvami 2018


Za primerjavo je zanimivo pogledati, kakšna razmerja v podpori političnim strankam, med starimi in tudi takrat prihajajočo novo Listo Marjana Šarca, je Mediana izmerila 4 mesece pred zadnjimi državnozborskimi volitvami.

Čeprav se je o Šarčevi stranki takrat vedelo edino to, da jo bo vodil on, torej Marjan Šarec, je v anketi Mediane za Delo februarja 2018 ta prepričljivo dobila najvišjo izmerjeno podporo - 19,5 %. Sledili so Socialni demokrati s 13,4 % podporo in šele nato SDS z 11,4 %. SMC bi po takratni meritvi volilo 7,8 % vprašanih, Levico 5,5 %, NSi 5,3 % in DeSUS 3,5 % vprašanih.

Le 4 mesece kasneje je bil rezultat na "edini merodajni anketi", torej volitvah, sledeč: SDS 25 %, LMŠ 12,7 %, SD 9,9 %, SMC 9,7 %, Levica 9,3 %, NSI 7,2 %, SAB 5,1 %, DeSUS 4,9 % in SNS 4,2 % glasov.

Mediana je LMŠ 4 mesece pred volitvami v meritvah postavljala na 1. mesto, SDS pa celo na 3. Na volitvah je bilo precej drugače. Danes je na prvo mesto postavljena še neobstoječa stranka Roberta Goloba.




  Anketa: kakšne so bile vaše politične izbire pred štirimi leti in kakšne bodo letos:

Sodelujte v anonimni anketi ter nam zaupajte, kako se s časom spreminjajo vaše volilne preference in koliko vas prepričajo nove opcije ter obrazi:

Create your own user feedback survey

KOMENTAR: Rok Čakš
Luke Dončići za enkratno uporabo
V Sloveniji se je torej začela vrteti že četrta ali peta ponovitev filma, ki smo se ga zadnje desetletje kar nagledali. Mediji in agencije nekaj mesecev pred volitvami izberejo nov (čeprav star) obraz, ki nato neprenehoma skače z naslovnic in napovednih špic najbolj gledanih oddaj. Čeprav sploh nima stranke, mu pripišejo premierski domet in ga tako rekoč postavijo v vlogo edinega relevantnega izzivalca "princa teme" - torej sovraga z desne, Janeza Janše. Direktorici Mediane Janji Božič Marolt je sicer treba priznati, da nenehno opozarja, da javnomnenjske ankete niso volilna napoved, temveč presek trenutnega stanja. A trenutni presek ne morejo biti stranke, ki sploh še ne obstajajo ter kandidati, ki se s tekmo spogledujejo, pa vanjo sploh še niso vstopili! Take ankete so sicer lahko uporabne za interni vpogled v potencial morebitnih novih političnih igralcev. Preko javne objave, predvsem pa napačnih medijskih interpretacij, pa v resnici ne merijo, temveč vplivajo na oblikovanje javnega mnenja. Na problem s kančkom sarkazma opozarja še en strokovnjak s tega področja, direktor Valicona Andraž Zorko: https://twitter.com/Andrazus/status/1477756535233257476 Da je odmevno medijsko sporočilo o Golobovi stranki kot tisti na prvem mestu "šlo skozi", je moralo, glede na najprej opravljeno anketo, SDS-u odpasti skoraj 6 odstotkov jedrne podpore, ki se naj bi prelila med ostale "novinke", od Golobove, do stranke Naša Dežela Aleksandre Pivec, pa najbrž tudi k Povežimo Slovenijo. A reprezentativne javnomnenjske raziskave, ki jih za Domovino opravlja Episcenter, takšnega osipa volilne baze SDS-a, tudi ob pojavu novih strank, ne kažejo. Pojav Roberta Goloba tako po teh poizvedbah SDS-u in NSi-ju sploh ne bi jemal glasov, temveč predvsem strankam KUL-a. Aleksandra Pivec in Povežimo Slovenijo pa bi obema postrgala kvečjemu kak odstotek, pri čemer je podpora stranki Pivčeve občutno manjša od zgoraj prikazane. Špekulativnih anket, kot je Medianina o "novih obrazih" za TV Slovenija, zato ni za jemati preveč resno. Medijska sporočila na njihovi osnovi pa gre razumeti v političnem kontekstu trenutka - kot prepričevanja kandidata, naj se vendarle vključi v političen boj, saj ima zmago na dosegu, kot tudi zanjo potreben medijski support. Da gre povečini bolj za želje kot realnost, pa sploh v zadnjem obdobju, ko je formula novih obrazov od neprestane uporabe že dodobra zguljena, navsezadnje priča edina merodajna anketa, izvedena na volilni dan.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Golob spet obrnil ploščo: rekonstrukcija vlade samo še »izhod v sili«. Dr. Lukšič: Spet se je pokazalo, da je premier hiter pri besedah, počasen pa pri premisleku
  • 08. 11. 2023
Anketa Dela: padanju Svobode ni videti konca, pridobiva pa zgolj SD
  • 11. 12. 2023
Poznavalci: Možnosti za Golobovo preživetje nižje od 50 odstotkov
  • 09. 11. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja