Matej Avbelj, Finance: Živo blato pravne države

4

Rektor Nove univerze in kolumnist Financ dr. Matej Avbelj v tokratni kolumni piše o stranpoteh slovenskega sodnega sistema. Zaradi njih redna sodišča stagnirajo, ustavno sodišče pa se vse bolj odkrito spreminja v politično bojno polje.

Skupni reševalni čas na slovenskih sodiščih se lani sicer ni podaljšal, a še vedno vam bo pravdanje vzelo več let. Na okrožnem sodišču bodo vašo zadevo obravnavali tam nekje od 18 do 28 mesecev,  nato pa še po nadaljnjih pet mesecev na višjem in vrhovnem sodišču. Ob tem pa se pojma kvalitete nismo niti še dotaknili.

Poglavje zase je ustavno sodišče, kjer ena izmed sodnic še vedno ne more končati mandata, ki ji je že davno potekel. Sodišče se je z zadnjimi menjavami na škodo liberalne sredine nagnilo izrazito levo in če je Dunje Jadek Pensa ne bo zamenjal kdo od politično bolj sredinsko usmerjenih pravnikov, bo to bodisi še bolj izrazito, bodisi bo še povečalo polarizacijo med levo in desno usmerjenimi sodniki. Sodišče pa bo še večji talec ideološke razklanosti, kar bo močno vplivalo na kakovost in prepričljivost njegovih odločb.

Nadaljevanje teh trendov pa bo le še poglabljalo erozijo zaupanja v sisteme pravne države.

Celotno kolumno si lahko preberete na tej povezavi.

4 KOMENTARJI

  1. Vse pohvale, dr. Matej Avbelj !
    Več bi moralo biti takih pravnikov, ki si upajo pokazati na nepravilnosti.

    Večino Slovencev res skrbi, ker vidi, kako je postalo USTAVNO SODIŠČE, le aparat, ki ščiti privilegije Levice.

  2. Prvo načelo demokracije je, da je Ustava splošno sprejeta s strani ljudstva ne zgolj politikov.
    Kot sem že navedel je problem naše ustave v tem, da večino pravic ne definira kot absolutnih ustavnih pravic temveč v ustavi piše, kot sem že opisal pei temeljnem postulat žlahtne demokratične konzervativne politike privatni lastnini. Naša ustav pa določa, da pridobitev in odtujitev lastnine določa zakon. Zakone sprejemajo poslanci ene od političnih opcij teoretično več sorodnih strank, lahko pa bi imela večino celo ena sama stranka.
    Ustavne kategorija lastnine torej sploh niamamo saj o tem kaj se dogaja z lastnino odloča vsakokraten parlament torej politika.
    Ta dolgi uvod sem napravil, da bi razumeli zakaj ŠVicarji sploh nimajo ustavnega sodišča. Pravice so v ustavi tako jasno definirane, da ni potrebe po tem, da bi jih kdo tolmačil.
    Švicarji pravijo, če tolmači ustavo Ustavno sodišče potem to ni več ustava ljudstva ampak skupine ljudi zaposlenih na ustavnem sodišču.
    Sistem izvolitve ustavnih sodnikov je naslednji udarec za demokracijo, volij ji spet parlament torej vsakokratna politična opcija. Relekcije in menjave političnih opcij bi sicer lahko zagotavljale ideološko bolj raznoliko sestavo ustavnega sodišča vendar kot kaže je pri nas prevladala leva opcija.
    Avbelj torej ne razmišlja izven obstoječega sistema, ki pač ne zagotavlaj ”politične neodvisnosti” ustavnega sodišča, zato bi bilo smiselno predlagati boljšo rešitev. Npr. da ustavne sodniki lahko sicer predlagajo različni organi a izbere jih suvereno sodna veja oblasti in ne politika. Druga varainata pa bi bila, da polovico članov predlaga in imenuje koalicija, drugo polovico opozicija.
    Po mojem mnenju pa bi se kar držal Švicarske prakse, ki pomeni 200 let trdne delujoče demokracije, to je da ustavnega sodišča sploh nimamo in da se raje ustavo dopolni z preciznimi izrazi katere pravice so neodtujljive oz. jih varuje neposredno ustava.

    • Zelo dober je vaš prikaz , kako SODIŠČA delajo v Švici, kjer NIMAJO USTAVNEGA SODIŠČA.

      Hvala za vaš prikaz, da če so zakoni in USTAVA točno definirani, sploh ni potrebno, da bi jih razlagala skupina ljudi na USTAVNEM sodišču.

      Res je, s tem dajo naši US, le POLITIČNO razsodbo, ker če tu ni URAVNOVEŠENOSTI, gre vse v prid le ene opcije!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime