Marko Juhant: Vnuki niso pripomoček za terapijo starih staršev (2. del)

Tadeja Kreč
1

V drugem delu pogovora z Markom Juhantom, specialnim pedagogom za motnje vedenja in osebnosti, smo se lotili nekaterih perečih javnih tem, kot sta primer velenjskih dečkov in sprejema nove družinske zakonodaje.

Kot pravi Juhant, je oboje povezano s “strokovno oporečnostjo” slovenske psihološke stroke, forsiranjem permisivne vzgoje ter dejstvom, da slovensko družinsko politiko vodijo ženske, ki želijo na vsak način dokazati svoj prav.

Vnuki ne smejo biti pripomoček za terapijo starih staršev, potrebno je gledati na korist otroka

Velenjska dečka sta preživela smrt mame, ločena sta tudi od očeta, od starih staršev so ju premestili v rejniško družino, sedaj ko je znana odločitev upravnega sodišča obstaja možnost, da ju bodo ponovno preselili. Kakšen vpliv imajo ti dogodki na otroka?

Če pogledamo na situacijo kot celoto, potem vidimo, da otrokom pravice niso bile kršene. Prva stvar, ki je šla narobe je bila, kako je ta mama izbrala moža. Nekaj je bilo hudo narobe. Stari starši bi sedaj radi uredili nekaj, česar prej niso. Narobe bi bilo, če bi jima zato, ker je šlo vse narobe in hčeri v življenju ni uspelo, pripadala vnuka. Vnuki niso pripomoček za terapijo starih staršev.

Torej je po vaši oceni bolje, da sta otroka v rejništvu?

Ja, otroci potrebujejo nevtralno okolje. Otroka bi bila pri dedku in babici vzgajana z močnim občutkom krivde, nemoči, žalosti in sovraštva do očeta. To bi bilo veliko breme, ki bi ga otroka prejela, če bi to hotela ali ne. Tako bosta pa ob primerni starosti dobila informacije, ki jih bosta iskala. Verjamem, da so rejnike skrbno izbrali.

Dedka in babico v njuni stiski razumem, a je v prvi vrsti potrebno gledati na korist otroka. Pogosto v vseh situacijah ne gre za korist otrok, ampak za to, da dokažejo, kdo ima prav.

Dedka in babico v njuni stiski razumem, a je v prvi vrsti potrebno gledati na korist otroka. Pogosto v vseh situacijah ne gre za korist otrok, ampak za to, da dokažejo, kdo ima prav. Tudi v tem primeru je tako. Kaj dela zraven politika? To je stvar stroke.

Delal sem s starši otrok, ki so bili v hudih težavah, še vedno pa sodelujem pri  izobraževanju rejnikov.  Občasno na ta srečanja prideta tudi kakšna dedek in babica, ki sta skrbnika svojih vnukov. Tudi nekateri stari starši se zavedajo, da je znanje potrebno, da niso iz principa najboljši skrbniki vnukov. Na vseh straneh najdemo izjemno dobre, srčne ljudi, z znanjem, sposobnostmi in voljo.

Žal pa najdemo tudi ogromno takih, teh je žal več, ki jim bo šlo zgolj za to, da dokažejo svoj prav.

Moški sploh ne more biti žrtev nasilja

Tudi očetje, združenih v društvu DOOR, ki se za pravice otrok in svoje pravice borijo s »češpljevim gajem«; proti mamam, svetovalnim delavkam, socialnim delavkam, policistkam in sodnicam in Varuhinji človekovih pravic, bijejo podoben boj. To je ženska linija, kjer moški »potegnejo ta kratko«.

Velikokrat doživljam, kako so ženske pripravljene pohoditi vse svoje vrednote samo za to, da bi dokazale, da imajo prav, ne glede na to, da bo to škodilo njihovim otrokom.

Velikokrat doživljam, kako so ženske pripravljene pohoditi vse svoje vrednote samo za to, da bi dokazale, da imajo prav, ne glede na to, da bo to škodilo njihovim otrokom. Ena tak negativen zgled je tudi predlog Zakona o preprečevanju nasilja v družini, po katerem  moški sploh ne more biti žrtev nasilja. Kot da nobena žena ne tepe in ne izsiljuje svojega moža. Tega je ogromno.

Velikokrat doživljam, kako so ženske pripravljene pohoditi vse svoje vrednote samo za to, da bi dokazale, da imajo prav, ne glede na to, da bo to škodilo njihovim otrokom.

Nov družinska in šolska zakonodaja, ki je v pripravi, gre po besedah pristojne ministrice v še večjo zaščito otrok in njihovih pravic. Kakšen je vaš pogled na to?

Prihaja nova doza permisije. Veliko bo staršev, ki bodo to podprli, veliko pa bo takih, ki se bodo počutili popolnoma nemočne.

Mnogi predlagani zakoni so utopični in krivični. Vsi, ki pripravljajo zakonodajo, se ne zavedajo, da dokler starši čutijo, da imajo neko možnost in moč, niso nasilni do otrok. Sedaj bo drugače.

Vsi, ki podpirajo permisivni pristop, verjamejo, da se da tudi drugače, kar je res v zdravih družinah, kjer se brez nasilja gradi od začetka, od rojstva dalje. Ko pa imate pred seboj 12-letnika, ki grize, vpije, odriva, uničuje, grozi z ubojem in samomorom in je že naredil ogromno škode, samo z blagimi besedami ne boste prišli daleč.

Odločitve, ki zadevajo otroke, bi se morale zgoditi hitro, v Sloveniji pa sodni postopki trajajo leta.

Novi družinski zakonik, ki je v javni razpravi, prenaša odločitve o odvzemu otrok in dodeljevanju v rejništva s CSD-jev na sodišča. Mnogi so to rešitev ocenili kot primerno, če ne celo nujno …

Problem pri novem družinskem zakoniku bodo sodniki, ki ne bodo kos svoji novi nalogi. Veliko več bo sodnih zaostankov, katerih žrtve bodo spet otroci.

Sodniki bodo imeli problem. Vsak sodnik bo moral vedeti, zakaj in na kakšni osnovi bo odločil, da bo šel nek otrok v rejništvo k določenim rejnikom, v zavod ali k enemu od staršev. Nastala bo nevarnost, da  bodo sodniki samo požigosal tisto, kar bo v mnenju podal Center za socialno delo.

Odločitve, ki zadevajo otroke, bi se morale zgoditi hitro, v Sloveniji pa sodni postopki trajajo leta. Tukaj bi Centri za socialno delo morali imeti več moči, a bi morali tudi bolje delovati. Večinoma pa slabo delujejo ravno v primerih, ki vključujejo otroke, na primer ob ločitvi staršev, kjer dajejo avtomatično prednost materi.

Centri za socialno delo bi nujno potrebovali notranji nadzor s strani stroke, ne pa, da jih nadzira javnost in mediji od zunaj.

Mnogo ljudi, za katere sem bil prepričan, da so vredni strokovnega zaupanja, je prestopilo mejo strokovnosti. Začeli so razlagati, da so dečki in deklice enaki. To je nerazumno.

Vaša opozorila so do sedaj naletela na gluha ušesa.

Ja, na gluha ženska ušesa. Z družinskim zakonikom, ki je padel na referendumu se je izkazalo, kje je naša stroka. Mnogo ljudi, za katere sem bil prepričan, da so vredni strokovnega zaupanja, je prestopilo mejo strokovnosti. Začeli so razlagati, da so dečki in deklice enaki. To je nerazumno.

Drugače so začeli govoriti zaradi politike, moči in potencialnih koristi, kar je grozljivo. To pomeni, da ljudje delajo po lastnem interesu, ne po stroki. Psihološka stroka je po mojem mnenju postala močno strokovno oporečna.

Kaj bo permisivna vzgoja v pomenila za družbo?

Več bo problematičnih dejanj in otrok, večja bo intoleranca do nasilja. Kar naenkrat bomo imeli kup programov za izboljšanje vedenja učencev, v katerih se bodo otroci izgubljali. Znanja pa bodo imeli otroci vse manj.

Po sprejemu novega družinskega zakonika bo prijav nasilja ogromno, ogromno bo društev za žrtve nasilja, policisti bodo imeli preveč dela, dolgoročno pa bodo ceno zopet plačali otroci, ki ne bodo navajeni delati in prevzeti odgovornosti za svoja dejanja.

Na Domovini preberite še prvi del intervjuje z Markom Juhantom: Učitelji nimajo avtoritete, ker pravic. Te imajo le učenci.
Zakaj podpirajo Domovino:

tadej»
Domovina mi je v preplavi informacij in pristranskem poročanju ter papagajskem ponavljanju “mainstream” medijev postala eden glavnih virov pridobivanja informacij o domovini in svetu.

Še posebej uživam, ko kljub omejenim finančnim sredstvom, kdaj razkrijete kakšno pomembno zgodbo, ki bi sicer v ostalih medijih ostala “spregledana”.«

                                                                        bralec Tadej, računalnikar,  Ljubljana

Prosimo vas, da podprete Domovino tudi vi.

Za podporo Domovini kliknite na spodnji gumb. Ob donaciji vsaj 5 € mesečno (60+ € letno) vam podarimo majico “Moja Domovina.je Slovenija”.Domovina-majcka-predlog-igor-1

Podprite Domovino tukaj!


Hvala!
                                                  (akcija se zaključi 16. 6.)

1 komentar

  1. Gospod Marko Juhant omenja “permisijo”. Mogoče bi bilo bolje, če bi za javnost uporabljal staro slovensko oznako POPUSTLJIVA VZGOJA. Nekako bolj odmevno bi bilo v javnosti.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime