Marija je tista, ki nikoli ne razočara

Najprej čisto na kratko, za obnovitev verskega znanja ... Kaj je današnji slovesni praznik, kaj je vsebina današnjega praznika? Ja, boste rekli, da Veliki Šmaren, ampak kaj je sploh to? Danes praznujemo Vnebovzetje Device Marije. Ko je prišel njej čas in je zapustila zemeljsko življenje, vendar njena smrt ni bila smrt, kot jo bomo izkusili vsi mi.

Vse to pa zato ker je bila obvarovana vsakega greha. In zato uradno imenujemo ta praznik Marijino vnebovzetje. Medtem ko naši pravoslavni bratje uporabljajo za isti praznik, ki ga tudi obhajajo danes, naziv dormitio ali Marijino zaspanje.

Marija je zapustila zemeljsko življenje, položili so jo v grob, in ko so grob čez nekaj časa odprli, je bil grob prazen. Najprej naj pojasnim odpiranje grobov. Vsaka kultura ima sebi lasten način spravila zemeljskih ostankov. Ker je pri nas dovolj zemlje, ljudi enostavno pokopljemo, včasih jih še prej še malo sežgemo, da smo zares prepričani, da so za vedno odšli, in to je to. Čas naredi svoje. No, v antičnem Izraelu, Sveti deželi, je bil način majčkeno drugačen. Ker je zemlja tam še vedno bolj redka dobrina, jo poskušajo kar najbolj gospodarno uporabiti. Zato ni bilo prostora za pokopavanje ljudi. Ko je človek umrl, so truplo povili s povoji in ga pospravili v grob, ki je bil vsekan v skalo, v kamen, in ne izkopan v zemljo (se spomnite, kako so pokopali Jezusa?).

Tam sta čas in narava naredila svoje. Po preteku določenega časa so grob odprli in na kupček pospravili, kar je od trupla ostalo. To je bilo običajno nekaj kosti in mogoče še lobanja. Vse skupaj so pospravili v manjšo posodo, ki se je imenovala osarij.

Ne glede na to, kako globoko smo zabredli v greh, Ona posreduje za nas in nas vse vabi, da bi sledili Njej do njenega sina in bi imeli večno življenje ter ga imeli v polnosti.

Pri Mariji pa potem, ko so odprli njen grob, v njem niso našli ničesar. Zato so prišli do sklepa, da je zaspala in bila po zaspanju enostavno vzeta v nebo. Žal kakšnega bolj natančnega opisa v Svetem pismu nimamo, imamo pa nekaj tekstov (tako imenovanih apokrifov) iz poznejšega obdobja, ki govorijo o tem.

V glavnem, Marija je končala svoje bivanje na zemlji in bila vzeta v nebo. Pa še tole, da bomo za naprej razlikovali vnebohod od vnebovzetja. Jezus je šel sam v nebesa, zato njegovo pot imenujemo vnebohod. Mariji je pa Jezus pomagal priti v nebesa, zato pravimo, da je bila vzeta v nebesa - zato vnebovzetje.

Pa se vrnimo nazaj k današnjemu prazniku. Od kje nam potem vsi ti opisi Marije v kraljestvu angelov ali kot žene, obdane s soncem? Se spomnite prvega berila? V Razodetju, zadnji knjigi svetega pisma, je opis te nad-žene. In čeprav bi lahko kdo rekel, da je to lahko opis neke druge žene ali celo nekega drugega božanstva, je Cerkev skozi zgodovino spoznala, da je opis te žene enak lastnostim, ki jih je imela Marija.

Marija je tisto zagotovilo, tista garancija za varno pot, za pot domov k njenemu Sinu.

Zakaj sonce? Sonce predstavlja sina in sije kot jasna luč. Marija je obdana s soncem in iz nje sije njena čistost, njena skromna podreditev volji Najvišjega ji je omogočala, da je sledila povsod Sinu. Tam sije za vso večnost, sije za vse nas, razsvetljuje našo temo in bdi nad nami. Mi pa moramo iti na pot k tej luči, k naši skupni Mami. Ta naša Mama pa nas vedno vodi naprej, k njenemu Sinu.

Živimo v zanimivih časih in resnično, le Marija je tista, ki nikoli ne razočara. Imamo šefe v službah, ki nas razočarajo, imamo otroke doma, nad katerimi smo razočarani, imamo politike, ki niso za nikamor, duhovnike, ki so eno samo razočaranje, … ampak Marija, Marija je tisto zagotovilo, tista garancija za varno pot, za pot domov k njenemu Sinu. Je svetilnik, je kompas, je navigacija k Jezusu, k našemu skupnemu odrešeniku. Gleda na nas, čaka na nas … kako nas privlači njena svetloba, njen žarek.

Kdo je torej tisti, ki je pripravljen oditi iz temine greha k luči našega zveličanja? Ona je vedno tam. In nas kliče, vabi in čaka. Ne glede na to, kako globoko smo zabredli v greh, Ona posreduje za nas in nas vse vabi, da bi sledili Njej do njenega sina in bi imeli večno življenje ter ga imeli v polnosti. Da bi tudi mi nekoč vstali, kot sta vstala Marija in Jezus. Prvi korak smo mogoče že naredili … prišli smo sem na to spletno mesto, da bi prebrali kaj novega iz sveta informacij, da bi se na novo usmerili, naravnali svojo pot nazaj na pravo pot. Na pot v našo skupno Nebeško domovino.