Leva elita pred ljudmi za javno zdravstvo in šolstvo, sama pa se zdravi in izobražuje pri zasebnikih

Uredništvo
2

Ob interpelaciji ministrice za zdravje, Milojke Kolar Celarc, minuli teden so politiki levice še enkrat več izpostavljali zavezanost k javnem zdravstvu ter ministrici navsezadnje omogočili obstanek na čelu zdravstvenega resorja, čeprav je javni zdravstveni sistem na robu zloma.

A kdor misli, da se, ko gre za njihovo zdravje, skupaj z navadnimi državljani postavijo v vrsto za storitve javnega (državnega) zdravstva, se moti. Mnogi med njimi, predvsem tisti, ki bi jih lahko šteli med levo politično elito, medicinsko pomoč raje iščejo pri zasebnikih.

Podobno velja tudi za še eno polje ideološkega boja – šolstvo.  

V sredo so poslanci razpravljali o interpelaciji ministrice za zdravje, Milojke Kolar Celarc. Podporo njej in njenemu načinu vodenja so izrekali mnogi poslanci SMC, med njimi tudi vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer: »Naloga in dolžnost države je zagotoviti pogoje, da bomo vsi na povsem enak način prišli do kvalitetne osnovne zdravstvene oskrbe.«

Njen kolega iz poslanskih klopi Branko Zorman pa je dejal: »V SMC zagovarjamo in ohranjamo javno zdravstvo že od začetka našega mandata. To bomo tudi nadaljevali.«

In medtem ko so Cerarjevi poslanci vneto zagovarjali ministrico in obstoječ sistem javnega zdravstva, ima predsednik vlade svojo zdravnico v zasebnem medicinskem centru MD Medicina d.o.o. Več kot to, točno ta ortopedska ambulanta je s strani vlade pred kratkim po hitrem postopku dobila koncesijo za izvedbo 442 ortopedskih operacij, za katere jim bo država odštela 1,5 milijona evrov. Seveda kot edina zasebna institucija, ki bo ob javnem zdravstvu kot koncesionar izvajala te operacije.

K zasebnikom tudi dva bivša predsednika republike, Gregor Golobič in še kdo

A pri Miru Cerarju ne gre za osamljen primer, ko so se zagrizeni borci za javno posluževali zasebnih storitev.

Ko je zaškripalo v njunih telesih, sta se raje kot storitev državnih klinik k zasebnikom (celo v tujino) podala tudi bivša predsednika Milan Kučan in Danilo Türk. Kučan je konec leta 2008 odšel na operacijo ramenskega dela hrbtenice v Švico, Türk pa marca 2011 na operacijo prostate v Avstrijo.

Türk je v intervjuju za Finance julija 2010 dejal: »Zaupam v slovenski zdravstveni sistem. Menim, da imamo zelo kakovosten sistem javnega zdravstva, ki pa je povezan tudi s tujimi specialističnimi klinikami, kamor napotijo paciente z zelo redkimi in kompliciranimi boleznimi.« V njegovem primeru je šlo za rutinsko operacijo z robotom, na katero pa bi pri nas čakal dlje časa.

Saša Baričević – zasebni zdravnik slovenske elite

Svojevrsten primer je zasebna klinika Barsos, ki jo je ustanovil in vodil pokojni zdravnik-zasebnik Saša Baričevič, pri kateremu so se zdravili številni eminentni politiki.

Da je bil tragično umrli ljubitelj psov tudi zdravnik Gregorja Golobiča, je ta javno povedal, Barsos je skrbel tudi za zdravje njegove strankarske kolegice Majde Širca, čeprav so se v Zaresu odločno zavzemali za javno zdravstvo.

Zasebno kliniko Barsos sta denimo obiskovala tudi Zoran Janković, ki je v svojem volilnem programu izpostavljal, da: »ni pošteno, da o zdravju odloča denar« in nekdanja ministrica SD-ja Ljubica Jelušič.

V čas Pahorjeve vlade med leti 2008 in 2010 je imelo z Barsosom za potrebe medicine dela pogodbo podpisano tudi Ministrstvo za kulturo, njihovih storitev pa se je posluževal tudi minister Patrik Vlačič (SD). Na preglede v Barsos so hodili tudi duhovniki RKC.

Miro Senica je z Baričevičem prijateljeval in vsaj v zgodnjih letih koristil njegove medicinske storitve, Katarina Kresal pa namigovanj, da se je tam zdravila, nikoli ni potrdila.

Javno za javno šolstvo, zasebno pa v zasebne šole

Zelo podoben odnos kot do javnega (državnega) zdravstva ima leva politična elita tudi do državnega šolstva. Sploh v Socialnih demokratih so izjemno kritični do zasebne šolske pobude in bi zadnjo odločitev Ustavnega sodišča po izenačitvi financiranja programa s koncesijo med državnimi in zasebnimi šolami najraje obvozili s spremembo ustave.

A zanimiv je primer prav nekdanjega predsednika te stranke Igorja Lukšiča. Še kot minister za šolstvo in šport je v intervjuju za STA glede zasebnih šol s koncesijo dejal, da jih : »toleriramo, ne vzpodbujamo pa v tem smislu, da bi si želeli, da je teh šol ogromno.«

Prav zaradi te in še številnih drugih izjav v prid javnega šolstva čudi dejstvo, da so se njegovi otroci šolali v zasebni šoli. In to ne katerokoli, temveč v Škofijski klasični gimnaziji.

A to ni edina Lukšičeva povezava z zasebnim. Njegova žena, sicer verna katoličanka Marta Macedoni Lukšič, je zdravnica s koncesijo na zasebnem Inštitutu za avtizem in sorodne motnje.

Na zasebnih šolah v ZDA in Veliki Britaniji je izobrazbo pridobila tudi hčerka nekdanjega predsednika države, Helena Türk.

Nič ni narobe, da uporabljajo storitve zasebnega zdravstva in šolstva, a naj ne bodo dvolični pred ljudmi

Zagotovo še kakšen politik levice, ki tukaj ni izpostavljen, uporablja zasebne zdravstvene in izobraževalne storitve. Kot tudi številni izmed njih ostajajo pacienti javnih (državnih) zdravstvenih institucij in njihovi otroci obiskujejo šole, s katerimi upravlja država.

Tako z enim kot z drugim ni nič narobe. Izbira med javnim in zasebnim je njihova osebna pravica in več kot družba ponuja izbire, bolje je za njene državljane.

Nikakor pa ni prav, da, ko ne gre za njih, temveč za navadne ljudi, v tolikšni meri preferirajo državne zdravstvene in šolske storitve pred tistimi s koncesijo, ki jih vodijo zasebniki. S tem namreč prav ljudem s plitkejšim žepom kratijo izbiro in jih potiskajo v 67,8 kilometrske čakalne vrste, medtem ko sami raje poiščejo pomoč pri zasebnikih (kar jim s poslansko ali funkcionarsko plačo verjetno ni v preveliko breme).

Ta vlada je naredila veliko, da je porezala delo zdravnikov v popoldanskem času preko koncesij, pri čemer se nihče ni vprašal, kako bo to vplivalo na navadne ljudi, ki so ustvarjali potrebo po takšnem delu. Seveda tako, da te storitve več ne dobijo, njihovo zdravje pa se slabša premosorazmerno z daljšanjem čakalnih dob.

To je edina resnica o javnem in zasebnem zdravstvu, vse drugo je blef v ideološke namene. Dokler ljudje ne bodo spregledali dvoličnosti tistih, ki v javnosti tako favorizirajo državno zdravstvo, zase pa že poskrbijo drugače, bodo, za razliko od svojih (iz)voljencev, čakajoč na storitve “kvalitetnega zdravstvenega sistema” še naprej umirali v čakalnih vrstah.

 

 

 

 

2 KOMENTARJI

  1. Nekateri celo LETALA najemajo za zdravljenje.Imena namerno ne povem saj ve cela Slovenija za koga gre.Uredništvo me briše še isto sekundo,ko ga omenim.Pa ne vem zakaj jim je tako prirasel k srcu.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime