Kako so strokovnjaki s FDV Evropski komisiji predstavili težave medijske krajine v Sloveniji

foto: Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropska komisija je objavila poročilo o medijskem pluralizmu za leti 2018 in 2019. Slovenija je v tem času na tem področju nazadovala, na dveh od štirih področjih preverjanja pa je na območju visokega tveganja.

V poročilu analitiki opozarjajo na visoko koncentracijo lastništva v medijih, ki se hkrati hitro menjuje. Opozarjajo tudi na vstop tujih lastnikov v medije, pri čemer posebej izpostavljajo Madžarsko in Kitajsko. Poročilo ugotavlja, da Slovenija nima ustrezne zakonodaje, ki bi urejala medijsko področje, regulativni organi pa nimajo dovolj avtoritete, da bi lahko ustrezno opravljali svoje delo.

Zaradi padanja naklad in zmanjševanja števila strani v tiskanih medijih novinarji izgubljajo delo, vse več je prekarizacije, manj korespondentov s terena, izgublja se stabilno financiranje, na svetovnem indeksu medijske svobode pa se je znašla na 32 mestu na svetu, za Južno Afriko in pred Slovaško.



Monitor medijskega pluralizma je orodje Evropske komisije, ki ocenjuje tveganja v državah članicah na področju medijske krajine, s katerim upravlja Center za medijski pluralizem in medijsko svobodo. Pri svojem delu sodelujejo z domačimi strokovnjaki, v slovenskem primeru z Markom Milosavljevićem in Romano Biljak Gerjevič iz Fakultete za družbene vede.

Pri raziskavi se osredotočajo na štiri področja raziskovanja. Na področju Splošne zaščite preverjajo svobodo izražanja, dostop do informacij, dostopnost medijev ter novinarske standarde in njihovo neodvisnost. Na področju Tržne pluralnosti raziskujejo transparentnost in koncentracijo lastništva medijev, njihovo zmožnost preživetja ter vpliv lastnikov in kapitala na uredniško politiko. Na področju politične neodvisnosti raziskujejo avtonomijo urednikov, zakonodajo, ki ureja vire in podporo medijem ter neodvisnost od političnega financiranja medijev.  Področje Socialne vključenosti preverja dostopnost medijev manjšinam, dostopnost regionalnih medijev, dostopnost medijskih vsebin invalidom in ženskam ter medijsko pismenost.



Kot ugotavlja poročilo, do večjih sprememb na področju medijske krajine v omenjenih letih ni prišlo, še vedno pa čakamo spremembo medijske zakonodaje, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi. Raziskovalci ugotavljajo, da zakonodaja pri nas ni slaba, je pa njena implementacija in uporaba v praksi počasna in šibka.

Imamo dobre informacije javnega značaja in problem je prekarnost zaposlitev


Medtem ko na področju Politične neodvisnosti in Socialne vključenosti opažajo povsem identična tveganja kot v preteklem poročilu, je na področju Splošne zaščite in Pluralnosti trga Slovenija v preteklih dveh letih nazadovala.

Najbolje se je Slovenija odrezala na področju dostopa do informacij, kjer je zaznati nizko tveganje, 23 %, kar kaže na dejstvo, da je dostop do informacij javnega značaja v Sloveniji dober. Slabši rezultat (med 42 % in 48 % tveganja) smo si prislužili na drugih področjih splošne zaščite, kjer raziskovalci opozarjajo na žaljenje novinarjev s strani politikov ter za to niso kaznovani, vsako, ki se čuti užaljenega lahko uveljavlja pravico do popravka, opozarjajo tudi na slabe razmere glede zaposlitev novinarjev, ki so pogosto prekarne ali za kratek čas.

Zelo visoko tveganje smo si prislužili na področju koncentracije medijev (75 %) in komercialnega ter lastniškega vpliva na medije (73 %). Poročilo opozarja na skrivanje lastništva in posledično koncentracijo medijskih hiš prek slamnatih lastnikov, ki presežejo 20% tržni delež.

Tveganje politične odvisnosti medijev kar 91%

Najslabši rezultat, kar 91% tveganje pa si je Slovenija prislužila na področju politične neodvisosti. Poročilo posebej opozarja na medije blizu stranke SDS (Nova24 TV, Demokracija) ter vpliv tedanjega predsednika vlade [Marjana Šarca] in njegovih svetovalcev na portal Siol. Poročilo opozarja tudi na lastništvo večine medijev s strani ljudi, ki so člani ali simpatizerji določene politične opcije, še posebej na področju lokalnih medijev.

Poročilo navaja tudi slabo medijsko pismenost, ki je bolj opredeljena na papirju, kot se dejansko izvaja v praksi ter slabo zastopanost žensk ter njihovo stereotipno prikazovanje. Dve tretjini gostov oddaj in tri četrtine intervjuvancev so predstavljali moški.

Jourova: Slovenija ne bi smela slediti Madžarski


Ob predstavitvi poročila je komisarka za vrednote in preglednost Vera Jourova povedala tudi, da spremembe medijske zakonodaje v Sloveniji skrbno spremlja in opazuje z zaskrbljenostjo ter dodala, da na področju medijev in njihovega lastništva Slovenija ne bi smela slediti Madžarski.





KOMENTAR: Peter Merše
Problemi slovenskih medijev so, a nekoliko drugje, kot so jih profesorji s FDV predstavili Evropski komisiji
Mehanizem, ki analizira pluralnost medijev, je v Evropi potreben in pomembno je, da ga imamo. A problem je, ker je vsako takšno orodje odvisno od lokalnih sodelavcev in njihovega poznavanja scene ter pristranskosti. Osrednji sodelavec Evropske komisije pri tem poročilu je bil Marko Milosavljević, edini »javno priznani« strokovnjak za medije, ki pa ima znano svetovnonazorsko pristranskost. V poročilu so tako pri vplivu politike na medije izpostavljeni le SDS-ovi mediji, ki so vsaj transparentno povezani s politiko in so politično gledano v veliki manjšini, medtem ko je množica drugih medijev, politično povezana z levem spektrom politike, enostavno spregledana. Prav tako je smešno delati dramo z nezadostnim predstavljanjem žensk v medijih, medtem ko se nizkega zaupanja v tradicionalne medije komaj dotakne. Medtem ko v tujini mediji beležijo velik porast spletnih naročnin (ki blažijo problem padanj naklad) naši časopisi zaradi izgube zaupanja teh praktično ne pridobivajo, zaradi česar se nahajajo v finančnih težavah, na katere opozarja poročilo. Če bi Milosavljevićevo poročilo Evropske komisije bral nekdo, ki ne pozna medijske scene v Sloveniji, bi praktično dobil občutek, da medije v Sloveniji obvladuje desnica. Poročilo tako opozarja na nekatere probleme, nekatere prenapihne, spet druge povsem spregleda. Ob takem poročilu in pismih evropskih poslancev iz skupine liberalcev (Joveva, Grošelj) je reakcija komisarke Jourove (prav tako liberalke) povsem pričakovana, ne pa tudi upravičena. A Jourova je pri vsem skupaj najmanj kriva. pri virih, ki jih ima na voljo, bi podobno mnenje ustvaril tudi sam. Ob poznavanju realne medijske slike v Sloveniji pa lahko rečem le, da se morajo mediji v Sloveniji izviti iz primeža politične odvisnosti, da postane medijska krajina bolj pluralna. Pa ne iz primeža desnice, kot sugerira poročilo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01