Kaj vse plačate na položnici za elektriko, pa sploh niste vedeli …

Ko Slovenci prejmemo račun za elektriko ali komunalne storitve, večinoma pogledamo le številko na položnici in se čudimo, kako je elektrika (ali pa odvoz smeti) dandanes draga.

Ne časa ne volje pa nimamo za ukvarjanje s strukturo računa, oziroma s pet decimalnimi številkami zapletenih postavk, navedenih na izpisu. 

Nekaj časa pa si je za to opravilo vzel tviteraš Jernej Fürst in zgrožen ugotovil, da od 21 € na položnici za električno energijo plača le 18 % vsote.  Za kaj mu država odvzame ostalih 82 %, smo se poglobili spodaj.

Takole je davkoplačevalcec Fürst ob tokratnem mesečnem računu za elektriko svoja čustva delil s sodržavljani na družabnem omrežju Twitter. Pretirane radosti nad ugotovitvijo, da je elektrika v Sloveniji ta čas pravzaprav zelo poceni, iz njegovega zapisa ni zaslediti, saj končni uporabnik vseeno plača razmeroma veliko.

Država mu namreč, potiho in kar se da na zapleten način (da se manj opazi), izstavi kopico mini-računov za vse zgrešene energetske investicijske avanture, ki si jih je privoščila na davkoplačevalske stroške.

Poglejmo podrobneje, kaj vse davkoplačevalec Fürst (in vsakdo izmed nas) z računom za elektriko v resnici plačuje.

Omrežnina

ombreznina
(klik za povečavo)

Največji strošek na računu je tako imenovana omrežnina. Na spletni strani družbe SODO d.o.o. (sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo), ki si z Eles d.o.o. razdeli denar iz te postavke, piše, da gre denar za vodenje, obratovanje in vzdrževanje ter razvoj omrežij, merjenje električne energije in pokrivanje njenih izgub v omrežju.

Največji del denarja torej pobereta državni gospodarski javni službi za to, da elektriko preko kablov, žic in transformatorjev spravita so vašega doma.

Jernej Fürsta je to stalo 8,1 evra (brez DDV), oziroma 38 % celotnega stroška položnice. 

Energija

energija
(klik za povečavo)

Pod to postavko je dejanski strošek za električno energijo. O ceni tega se lahko bolj ali manj uspešno pogajate s številnimi ponudniki električne energije in nizka vsota na tem delu računa je lep prikaz učinkovitega delovanja prostega trga, saj je konkurenca pri prodaji elektrike v Sloveniji neizprosna.

Energija VT in MT enostavno pomenita večjo in manjšo tarifo. Prva velja ob delavnikih med 6. in 22. uro, druga pa ponoči ter ob sobotah, nedeljah in praznikih. Naročite se lahko tudi na enotarifni sistem, cena KWh pa je v tem primeru nekje vmes, vendar bližje ceni VT.

Jernej Fürst je električne energije plačal 3,74 €, oziroma 18 % skupne vsote na računu.

Prispevki in ostale dajatve

prispevkiPrišli smo do postavke, pod katero država skrije glavnino svojih energetskih grehov.

Prispevek OVE+SPTE, kateremu pripada večino denarja v tej kategoriji, je namenjen subvencioiranju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Denimo sončnih elektrarn, pri vzpodbujanju katerih se je država močno uštela (kot je pred časom na Domovini pisala Andreja Barat), finančno luknjo pa sedaj pokriva z lupljenjem pri računih za elektriko. Proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah je namreč približno sedemkrat dražja od cene elektrike, kot se jo dobi na nemški borzi, so pred časom izračunale Finance.

Odjemalec Jernej Fürst je za pokritje te razlike aprila odštel 5,17 €, oziroma 25 % celotne vsote na položnici.

Prispevek za delovanje operaterja trga gre javni gospodarski službi Borzen. Kot pišejo na spletni strani, se ukvarjajo z omogočanjem aktivnega poslovanja na trgu vsem udeležencem trga z elektriko. Zanj je odjemalec Fürst prispeval dober cent, oziroma približno 0,5 % celotnega stroška

Trošarina se plača na kilovatno uro porabljene energije, prihodek pa gre, tako kot DDV, direktno v državni proračun.  Odjemalec Fürst je dr. Mramorja v aprilu razveselil z 24 centi, oziroma 1,2 % celotne vsote. 

Prispevek za energetsko učinkovitost gre v blagajno Eko sklada, od tam pa za subvencije energetske obnove stavb – denimo za fasade, menjave oken, toplotne črpalke, strešno izolacijo in podobno. Letno se v Eko skladu nabere okrog 20 milijonov denarja,  Odjemalec Fürst je v aprilu vanj prispeval 6,3 centa, oziroma slabe 3 % celotne vsote.

Davek na dodano vrednost

stopnja-ddvNa prav vse postavke, tudi trošarino kot že en proračunski vir, država davkoplačevalcem seveda zaračuna še davek na dodano vrednost. Ta pri odjemalcu Fürstu od časov vlade Alenke Bratušek naprej predstavlja 22 % skupne vsote računa, oziroma v konkretnem primeru 3,83 evra.

Grozita nam še prispevek za pokrivanje izgub TEŠ 6 in bencinski cent

Vlada že nekaj časa potiho napoveduje nove prispevke na energente. Prvi naj bi bil namenjen pokrivanju izgub zloglasnega šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), ki bo po izračunih Holdinga Slovenske elektrarne v štirih letih pridelala 210 milijonov evrov izgube.

Prav tako pa se pripravlja teren za uvedbo tako imenovanega bencinskega centa. Ta naj bi bil namenjen za vzdrževanje cest, čeprav država že sedaj od cene litra goriva na podoben način kot pri elektriki zase vzame več kot 60 % denarja, za ceste pa plačujemo tudi ob registraciji vozil in z vinjetami. O tem smo na Domovini pisali v tem prispevku.  

Dokler smo pohlevno tiho, nas bodo skubili država in lobiji
Struktura računa za elektriko je zgolj eden od mnogih tipičnih primerov prelivanja davkoplačevalskega denarja v žepe lobijev in drugih interesnih skupin in to na način, da večina državljanov tega sploh ne opazi.

Morda se sprašujete, kako je mogoče, da kar četrtino zneska na položnici namenimo za subvencioniranje sončnih elektrarn, ki proizvajajo sedemkrat dražjo elektriko od tržne cene in da nam bodo na položnice obesili še pokrivanje izgub termoelektrarne, za izgradnjo katere smo že odšteli 1,5 milijarde evrov.

Edina resnica je, da je to mogoče le v državi vladavine lobijev, ne pa vladavine ljudstva. Ti lobiji preko politike in visokega uradništva izsilijo korist zase na škodo vseh davkoplačevalcev, pri tem pa se pogosto poslužujejo bolj ali manj umazanih metod, od podkupovanja in izsiljevanja naprej.

Vse to jim uspeva, dokler se državljani zamotimo z gledanjem resničnostnih šovov in prepiri o partizanih, domobrancih, ali pa migrantih, če so ravno aktualni.

Dokler bo temu tako in ljudstvo prsta ne bo usmerilo v resnične krivce siromašenja Slovenije in Slovencev, bodo to počeli še naprej.

V dobro vseh, ki nis(mo) del lobističnih in interesnih skupin bi bil zadnji čas, da se temu naredi konec.  

13 komentarjev

  1. “Na prav vse postavke, tudi trošarino kot že en proračunski vir, država davkoplačevalcem seveda zaračuna še davek na dodano vrednost.”
    To je šolski primer dvojne obdavčitve — z DDV-jem bi lahko bili obremenjeni zgolj energija in omrežnina.
    Borzen bi si moral svojo provizijo zaračunavati sam, od udeležencev na trgu, ne pa od vseh — tudi tistih, ki imajo posredno preko dobaviteljev stalne pogodbe s proizvajalci.
    Če povzamem gre za tipični primer neučinkovitosti, ko so režijski stroški nekajkrat višji od proizvodnih stroškov.

  2. V prispevku je ena netočnost. Gre se za omrežnino, ki jo veliko ljudi ne razume. Pravite, da je nepotrebna, vendar ni čisto tako. Elektrika, ki jo plačamo po števcu, je tista, ki jo plačamo na vratih elektrarne. Omrežnina pa je znesek, ki ga plačamo zato, da nam električno energijo dostavijo v stanovanje. Tu se upošteva tako obstoj transportnega omrežja, kot tudi njegova zmožnost, da nam na zahtevo dobavi potrebno moč, ki jo definiramo z močjo glavnih varovalk. Za to potrebujemo kar nekaj infrastrukture, ki jo je seveda plačati. O višini plačila pa se seveda lahko pogovarjamo.

    Podobno kot omrežnino pri elektriki plačujemo tudi cestnino pri avtomobilih, ali pa poštnino pri pošiljanju pisem.

    • Pozdravljeni, nikjer nismo zapisali, da je omrežnina nepotrebna. Jasno je, da mora nekdo skrbeti za električno omrežje, infrastrukturo, oziroma nemoteno distribucijo in da to nekaj (precej) stane. Edina dilema bi tu bila, ali je tako visok strošek za omrežnino upravičen, tega vprašanja pa v zgornjem članku ne odpiramo.

    • Neumnost…a vam dostavijo elektriko zastonj ali je treba placat prispevek ze pred gradnjo hise,katera me je pred leti stala 2.000 evrov,da ne govorimo o zemeljskem kablu in omarici,pa takoj isti trenutek takoj poloznica za RTV.Res ni cudno,da smo hlapci,ce ne veste niti tega…Saj nisem prisla na gradbisce gledat TV-eja…

  3. Nora država je posledice norih ali pasvnih ljudi. Še vedno sem prepričan, da slovenci nismo nori ampak le pasivni. vse požremo. Računi za elektriko so tipična stvar. To je tudi prilika za kakšnega politika. Morda bi Primc začel ljudsko pobudo o uporu plačevanja političnih napak. Enkrat je potrebno reči dovolj. Najlažje je to tam, kjer plačamo čisto vsi navadni smrtniki.

    Ključno vprašanje: Ko nam bodo dodali na račun še TEŠ 6 ali bo dovolj?

  4. Pri zneskih na položnicah za električno energijo se je potrebno vprašati koliko udobja nam elektrika prinese v primerjavi s stroški (pranje, kuhanje, pomivanje, zabava, internet,… vse je odvisno od elektrike), ki jih plačuje celotno gospodinjstvo. Pri tem je potrebno sešteti: komunalne storitve, elektriko, plin, kabelsko tv, mobilno telefonijo, internet, RTV. Pri tem se moramo zavedati, da je električna energija osnova, da lahko koristimo usluge ostalih storitev, ki jih plačujemo. Iz tega pogleda računi za električno energijo niso visoki.

  5. No en primer… tale 22% DDV, zdaj me zanima zakaj je obdavčena z višjim davkom, ker v primeru, da imam najemnika in mi ne plačuje za elektriko (posledično mu jo odklopim) me on lahko toži, ker sem mu odvzela osnovno življenjsko potrebo… Jaz sama sem si predstavljala takole: če je nekaj osnovna življenjska potreba bi to morali obdavčiti z 9,5% davka.

  6. Živim v večstanovanjski stavbi, blok in na položnici za urejanje bloka, nimamo dimnikov, a na položnici nam obracunavajo čiščenje le teh? Kaj nam vse država oz. ponudniki ali izdajatelji položnic obračunavajo, drži da nas večino zanima, ker danes moreš biti dobro znanstveno podkovan da se razumeš in znaš razbrat, te stvari se bodo dogajale, dokler bomo jamrali na FB in podobnih socialnih omrežij

  7. jst se tud sprašujem kje ste ljudje da državi poščatze da nas tako grdo krade …

    upret se je treba temu .. tudi na ulice če je treba … ker so drugače gluhi …

    jaz porabim samo 6€ elektrike zakaj plačujem ostalo pa veste iz članka

    živimo v državi kradljivcev … pa mi vrh vlade naj pove da nimam prav ..

  8. S prerekanjem tu, ne bomo rešili nič. Pasiven narod smo, kar vedo že vrabci na veji, saj se takoj skregamo med seboj kdo je bolj kriv za nastalo situacijo in tako odpade sleherni odpor do pravega povzročitelja situacije. Lahko nas je obvladat. Namesto da se nenehno sprašujemo ZAKAJ plačujemo to in ono, se raje vprašajmo KAJ dobimo za ta denar. Lahko nas je utišati glede pomislekov upravičenosti plačevanja tega in onega (recimo RTV prispevka preden je hiša dokončana*). Zakaj ne protestiramo, da hočemo bolj pester in raznovrsten program, z več domače produkcije, z manj resničnostnih šovov, z manj reklamami med filmi? Zakaj ne protestiramo za višje ovrednoteno delo, da bomo lažje plačevali davke in položnice (tore polnili državno malho**)? Zakaj ne protestiramo za boljše ceste, namesto da se jezimo nad višjimi stroški za povračilo uporabe cest? No… ker se mi s tem ne bomo ubadali, kaj ne. Raje tarnamo tu. 🙂

    * Pač radi tarnamo, ne izkoristimo pa pravnih možnosti, ki jih imamo: Pač pošljemo dopis na RTV, da nimamo (še) TV/RA sprejemnika in stvar je urejena – plačilo ni potrebno.
    ** Ne bomo protestirali za višje ovrednotenje našega dela v službi, ker potem bomo nemara morali tudi sosedu Jožetu dražje plačati prikolico pripeljanih drv, pa frizerko Micko, ki nas striže na črno pri sebi doma.

    PS: Teta, ki živi v domu za ostarele verjetno doma ne potrebuje več elektrike. Čemu se jo torej ne odklopi?

  9. Lobiji se pač prisesajo na dele družbenih podsistemov in lepo kasirajo. Ljudje pa so pasivni zaradi namernega ‘pre-conditioning’ ter vbijanja parol v možgane: naše, javno, družbeno. To se lepo sliši in javno dobro kot ideja ni napačno. Ampak konkretna manifestacija tega ima v Sloveniji čisto konkretne cilje: “naše” – da onemogočimo, da bi se politična konkurenca finančno okrepila in bila zmožna tekmovati v politični tekmi, “družbeno” = “naše”, javno šolstvo – da zagotovimo indoktrinacijo mladine ter s tem ošibimo politične nasprotnike, javno zdravstvo – da prelivamo javni denar davkoplačevalcev “našim” dobaviteljem, “javna RTV” – da očrnimo polovico davkoplačevalcev ki nam nosijo denar in ki niso “naši” itd.

Komentiraj