Ko Slovenci prejmemo račun za elektriko ali komunalne storitve, večinoma pogledamo le številko na položnici in se čudimo, kako je elektrika (ali pa odvoz smeti) dandanes draga.
Ne časa ne volje pa nimamo za ukvarjanje s strukturo računa, oziroma s pet decimalnimi številkami zapletenih postavk, navedenih na izpisu.
Nekaj časa pa si je za to opravilo vzel tviteraš Jernej Fürst in zgrožen ugotovil, da od 21 € na položnici za električno energijo plača le 18 % vsote. Za kaj mu država odvzame ostalih 82 %, smo se poglobili spodaj.
Vsakič šokiran.. Od 21,24 eur je 3,74 eur štroma.. pol pa prispevki, dajave, ddv... Sam v Slo mamo najcenejši štrom pic.twitter.com/xQvpdqUQPR
Takole je davkoplačevalcec Fürst ob tokratnem mesečnem računu za elektriko svoja čustva delil s sodržavljani na družabnem omrežju Twitter. Pretirane radosti nad ugotovitvijo, da je elektrika v Sloveniji ta čas pravzaprav zelo poceni, iz njegovega zapisa ni zaslediti, saj končni uporabnik vseeno plača razmeroma veliko.
Država mu namreč, potiho in kar se da na zapleten način (da se manj opazi), izstavi kopico mini-računov za vse zgrešene energetske investicijske avanture, ki si jih je privoščila na davkoplačevalske stroške.
Poglejmo podrobneje, kaj vse davkoplačevalec Fürst (in vsakdo izmed nas) z računom za elektriko v resnici plačuje.
Omrežnina
(klik za povečavo)
Največji strošek na računu je tako imenovana omrežnina. Na spletni strani družbe SODO d.o.o. (sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo), ki si z Eles d.o.o. razdeli denar iz te postavke, piše, da gre denar za vodenje, obratovanje in vzdrževanje ter razvoj omrežij, merjenje električne energije in pokrivanje njenih izgub v omrežju.
Največji del denarja torej pobereta državni gospodarski javni službi za to, da elektriko preko kablov, žic in transformatorjev spravita so vašega doma.
Jernej Fürsta je to stalo 8,1 evra (brez DDV), oziroma 38 % celotnega stroška položnice.
Energija
(klik za povečavo)
Pod to postavko je dejanski strošek za električno energijo. O ceni tega se lahko bolj ali manj uspešno pogajate s številnimi ponudniki električne energije in nizka vsota na tem delu računa je lep prikaz učinkovitega delovanja prostega trga, saj je konkurenca pri prodaji elektrike v Sloveniji neizprosna.
Energija VT in MT enostavno pomenita večjo in manjšo tarifo. Prva velja ob delavnikih med 6. in 22. uro, druga pa ponoči ter ob sobotah, nedeljah in praznikih. Naročite se lahko tudi na enotarifni sistem, cena KWh pa je v tem primeru nekje vmes, vendar bližje ceni VT.
Jernej Fürst je električne energije plačal 3,74 €, oziroma 18 % skupne vsote na računu.
Prispevki in ostale dajatve
Prišli smo do postavke, pod katero država skrije glavnino svojih energetskih grehov.
Prispevek OVE+SPTE, kateremu pripada večino denarja v tej kategoriji, je namenjen subvencioiranju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Denimo sončnih elektrarn, pri vzpodbujanju katerih se je država močno uštela (kot je pred časom na Domovini pisala Andreja Barat), finančno luknjo pa sedaj pokriva z lupljenjem pri računih za elektriko. Proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah je namreč približno sedemkrat dražja od cene elektrike, kot se jo dobi na nemški borzi, so pred časom izračunale Finance.
Odjemalec Jernej Fürst je za pokritje te razlike aprila odštel 5,17 €, oziroma 25 % celotne vsote na položnici.
Prispevek za delovanje operaterja trga gre javni gospodarski službi Borzen. Kot pišejo na spletni strani, se ukvarjajo z omogočanjem aktivnega poslovanja na trgu vsem udeležencem trga z elektriko. Zanj je odjemalec Fürst prispeval dober cent, oziroma približno 0,5 % celotnega stroška
Trošarina se plača na kilovatno uro porabljene energije, prihodek pa gre, tako kot DDV, direktno v državni proračun. Odjemalec Fürst je dr. Mramorja v aprilu razveselil z 24 centi, oziroma 1,2 % celotne vsote.
Prispevek za energetsko učinkovitost gre v blagajno Eko sklada, od tam pa za subvencije energetske obnove stavb - denimo za fasade, menjave oken, toplotne črpalke, strešno izolacijo in podobno. Letno se v Eko skladu nabere okrog 20 milijonov denarja, Odjemalec Fürst je v aprilu vanj prispeval 6,3 centa, oziroma slabe 3 % celotne vsote.
Davek na dodano vrednost
Na prav vse postavke, tudi trošarino kot že en proračunski vir, država davkoplačevalcem seveda zaračuna še davek na dodano vrednost. Ta pri odjemalcu Fürstu od časov vlade Alenke Bratušek naprej predstavlja 22 % skupne vsote računa, oziroma v konkretnem primeru 3,83 evra.
Grozita nam še prispevek za pokrivanje izgub TEŠ 6 in bencinski cent
Vlada že nekaj časa potiho napoveduje nove prispevke na energente. Prvi naj bi bil namenjen pokrivanju izgub zloglasnega šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), ki bo po izračunih Holdinga Slovenske elektrarne v štirih letih pridelala 210 milijonov evrov izgube.
Prav tako pa se pripravlja teren za uvedbo tako imenovanega bencinskega centa. Ta naj bi bil namenjen za vzdrževanje cest, čeprav država že sedaj od cene litra goriva na podoben način kot pri elektriki zase vzame več kot 60 % denarja, za ceste pa plačujemo tudi ob registraciji vozil in z vinjetami. O tem smo na Domovini pisali v tem prispevku.
Dokler smo pohlevno tiho, nas bodo skubili država in lobiji
Struktura računa za elektriko je zgolj eden od mnogih tipičnih primerov prelivanja davkoplačevalskega denarja v žepe lobijev in drugih interesnih skupin in to na način, da večina državljanov tega sploh ne opazi.
Morda se sprašujete, kako je mogoče, da kar četrtino zneska na položnici namenimo za subvencioniranje sončnih elektrarn, ki proizvajajo sedemkrat dražjo elektriko od tržne cene in da nam bodo na položnice obesili še pokrivanje izgub termoelektrarne, za izgradnjo katere smo že odšteli 1,5 milijarde evrov.
Edina resnica je, da je to mogoče le v državi vladavine lobijev, ne pa vladavine ljudstva. Ti lobiji preko politike in visokega uradništva izsilijo korist zase na škodo vseh davkoplačevalcev, pri tem pa se pogosto poslužujejo bolj ali manj umazanih metod, od podkupovanja in izsiljevanja naprej.
Vse to jim uspeva, dokler se državljani zamotimo z gledanjem resničnostnih šovov in prepiri o partizanih, domobrancih, ali pa migrantih, če so ravno aktualni.
Dokler bo temu tako in ljudstvo prsta ne bo usmerilo v resnične krivce siromašenja Slovenije in Slovencev, bodo to počeli še naprej.
V dobro vseh, ki nis(mo) del lobističnih in interesnih skupin bi bil zadnji čas, da se temu naredi konec.
Lobiji se pač prisesajo na dele družbenih podsistemov in lepo kasirajo. Ljudje pa so pasivni zaradi namernega 'pre-conditioning' ter vbijanja parol v možgane: naše, javno, družbeno. To se lepo sliši in javno dobro kot ideja ni napačno. Ampak konkretna manifestacija tega ima v Sloveniji čisto konkretne cilje: "naše" - da onemogočimo, da bi se politična konkurenca finančno okrepila in bila zmožna tekmovati v politični tekmi, "družbeno" = "naše", javno šolstvo - da zagotovimo indoktrinacijo mladine ter s tem ošibimo politične nasprotnike, javno zdravstvo - da prelivamo javni denar davkoplačevalcev "našim" dobaviteljem, "javna RTV" - da očrnimo polovico davkoplačevalcev ki nam nosijo denar in ki niso "naši" itd.
V prispevku je ena netočnost. Gre se za omrežnino, ki jo veliko ljudi ne razume. Pravite, da je nepotrebna, vendar ni čisto tako. Elektrika, ki jo plačamo po števcu, je tista, ki jo plačamo na vratih elektrarne. Omrežnina pa je znesek, ki ga plačamo zato, da nam električno energijo dostavijo v stanovanje. Tu se upošteva tako obstoj transportnega omrežja, kot tudi njegova zmožnost, da nam na zahtevo dobavi potrebno moč, ki jo definiramo z močjo glavnih varovalk. Za to potrebujemo kar nekaj infrastrukture, ki jo je seveda plačati. O višini plačila pa se seveda lahko pogovarjamo.
Podobno kot omrežnino pri elektriki plačujemo tudi cestnino pri avtomobilih, ali pa poštnino pri pošiljanju pisem.
Nejc Škoberne
06. 05. 2016 09:29:550
Pozdravljeni, nikjer nismo zapisali, da je omrežnina nepotrebna. Jasno je, da mora nekdo skrbeti za električno omrežje, infrastrukturo, oziroma nemoteno distribucijo in da to nekaj (precej) stane. Edina dilema bi tu bila, ali je tako visok strošek za omrežnino upravičen, tega vprašanja pa v zgornjem članku ne odpiramo.
Prišli smo do postavke, pod katero država skrije glavnino svojih energetskih grehov.
Na prav vse postavke, tudi trošarino kot že en proračunski vir, država davkoplačevalcem seveda zaračuna še davek na dodano vrednost. Ta pri odjemalcu Fürstu od časov vlade Alenke Bratušek naprej predstavlja 22 % skupne vsote računa, oziroma v konkretnem primeru 3,83 evra.
3 komentarjev
Rokc
Lobiji se pač prisesajo na dele družbenih podsistemov in lepo kasirajo. Ljudje pa so pasivni zaradi namernega 'pre-conditioning' ter vbijanja parol v možgane: naše, javno, družbeno. To se lepo sliši in javno dobro kot ideja ni napačno. Ampak konkretna manifestacija tega ima v Sloveniji čisto konkretne cilje: "naše" - da onemogočimo, da bi se politična konkurenca finančno okrepila in bila zmožna tekmovati v politični tekmi, "družbeno" = "naše", javno šolstvo - da zagotovimo indoktrinacijo mladine ter s tem ošibimo politične nasprotnike, javno zdravstvo - da prelivamo javni denar davkoplačevalcev "našim" dobaviteljem, "javna RTV" - da očrnimo polovico davkoplačevalcev ki nam nosijo denar in ki niso "naši" itd.
Janez
V prispevku je ena netočnost. Gre se za omrežnino, ki jo veliko ljudi ne razume. Pravite, da je nepotrebna, vendar ni čisto tako. Elektrika, ki jo plačamo po števcu, je tista, ki jo plačamo na vratih elektrarne. Omrežnina pa je znesek, ki ga plačamo zato, da nam električno energijo dostavijo v stanovanje. Tu se upošteva tako obstoj transportnega omrežja, kot tudi njegova zmožnost, da nam na zahtevo dobavi potrebno moč, ki jo definiramo z močjo glavnih varovalk. Za to potrebujemo kar nekaj infrastrukture, ki jo je seveda plačati. O višini plačila pa se seveda lahko pogovarjamo.
Podobno kot omrežnino pri elektriki plačujemo tudi cestnino pri avtomobilih, ali pa poštnino pri pošiljanju pisem.
Nejc Škoberne
Pozdravljeni, nikjer nismo zapisali, da je omrežnina nepotrebna. Jasno je, da mora nekdo skrbeti za električno omrežje, infrastrukturo, oziroma nemoteno distribucijo in da to nekaj (precej) stane. Edina dilema bi tu bila, ali je tako visok strošek za omrežnino upravičen, tega vprašanja pa v zgornjem članku ne odpiramo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.