Hrana dražja, plače manj vredne: zakaj Slovenija plačuje najvišjo ceno v EU
Slovenija je po podatkih Eurostata država z najvišjo rastjo cen hrane in brezalkoholnih pijač v Evropski uniji. Toda resnični problem ni zgolj v tem, da se hrana draži hitreje kot drugod. Ključna težava je, da država istočasno zmanjšuje realno vrednost neto plač, zato gospodinjstva občutijo dvojni udarec: dražjo hrano in manj denarja za preživetje.
Podatki EU: Slovenija izrazito izstopa
Po primerljivih podatkih OECD:
- Slovenija: približno 6–7-odstotna letna rast cen hrane
- povprečje EU: 2–2,5 odstotka
- Nemčija: ~2 odstotka
- Francija: ~1–1,5 odstotka
- Italija: ~2–3 odstotka
Primerjalni podatki jasno pokažejo, da Slovenija pri rasti cen hrane močno presega tako povprečje Evropske unije kot večje primerljive države evro območja. Razlike niso marginalne, temveč večkratne, kar potrjuje, da gre za strukturni in domači problem, ne za splošni evropski trend. Vzrok je domača davčna, stroškovna in regulativna politika.
Food Inflation (%)
— Informal Economy (@EconomyInformal) December 9, 2025
Türkiye🇹🇷: 34.9
Slovenia🇸🇮: 6.8
Japan🇯🇵: 6.8
Colombia🇨🇴: 6.6
Norway🇳🇴: 6.2
NZ🇳🇿: 5.3
UK🇬🇧: 4.9
Austria🇦🇹: 4
Korea🇰🇷: 3.5
Poland🇵🇱: 3.4
Canada🇨🇦: 3.3
Australia🇦🇺: 3.2
Mexico🇲🇽: 2.6
Italy🇮🇹: 2.5
Spain🇪🇸: 2.4
Germany🇩🇪: 2
France🇫🇷: 1.4
Switzerland🇨🇭: -0.5@OECD pic.twitter.com/ssFfUW7h5X
Zakaj se hrana draži? Struktura cene razkriva odgovor
1. Strošek dela: višji prispevki, višje cene
V zadnjih letih je Slovenija uvedla več novih ali povečanih obremenitev dela, med drugim prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezni zdravstveni prispevek, ob tem pa ohranila že tako visoko raven obstoječih prispevkov. Posledica je dvojni pritisk: zaposlenim se kljub rasti bruto plač znižuje realna neto plača, delodajalcem pa se občutno zvišuje skupni strošek dela. V panogah, ki so neposredno povezane s hrano – od kmetijstva in živilske industrije do logistike in trgovine – teh dodatnih stroškov ni mogoče absorbirati drugače kot s prenosom v višje končne cene izdelkov.
Razprave o rasti plač so zato pogosto zavajajoče, saj se osredotočajo na bruto zneske, ne pa na to, koliko denarja zaposlenemu dejansko ostane. V slovenskem sistemu velja preprost mehanizem: vsako povišanje bruto plače pomeni višji strošek za podjetje, velik del tega povišanja pa se samodejno prelije v davke in prispevke. Zaposleni tako prejme bistveno manj kot znaša bruto dvig, največji in avtomatski dobitnik rasti plač pa je država.
V slovenskem sistemu velja preprost mehanizem: vsako povišanje bruto plače pomeni višji strošek za podjetje, velik del tega povišanja pa se samodejno prelije v davke in prispevke.
V zadnjih letih so se uvedli ali povečali:
- prispevek za dolgotrajno oskrbo,
- obvezni zdravstveni prispevek,
- božičnica (zimski dodatek),
- druge obremenitve stroškov dela.
2. DDV: država pobere še enkrat
Ko se zaradi višjih stroškov dela zvišajo cene hrane, se samodejno poveča tudi znesek pobranega davka na dodano vrednost. Višja cena pomeni višji DDV v absolutnem znesku, zato gredo neposredno državi od vsake podražitve dodatni prihodki. To ustvarja močan fiskalni paradoks: z vidika javnih financ ni pravega pritiska za zniževanje cen, saj inflacija povečuje davčne prilive.
3. Energenti: skriti, a ključni pospeševalec rasti cen
Dražji energenti predstavljajo enega najpomembnejših, a pogosto spregledanih dejavnikov rasti cen hrane. Energija je vključena v skoraj vsako fazo prehranske verige: v pridelavi (gorivo za kmetijsko mehanizacijo, elektrika za hleve in namakalne sisteme), v predelavi (elektrika in plin za mline, klavnice, pekarne, mlekarne), v skladiščenju (hladilnice, zamrzovalniki), v transportu (gorivo za tovornjake) ter v maloprodaji (ogrevanje, hlajenje in razsvetljava trgovin). Ko se zvišajo cene elektrike, plina ali goriv, se ta strošek postopno nalaga na vsakem koraku verige in se na koncu neizogibno pokaže v višji maloprodajni ceni hrane. Zato energenti ne vplivajo le na eno postavko, temveč sistemsko podražijo celoten prehranski ekosistem.
Kaj pomeni »2.000 evrov bruto plače« v praksi
Da ne govorimo na pamet, poglejmo dejanski obračun za zaposlenega z 2.000 evri bruto plače (brez otrok, samo splošna olajšava). (Bruto znesek ima delavec navadno zapisan v pogodbi o zaposlitvi, kjer pa niso upoštevana vsa finančna sredstva, ki jih mora delodajalec plačati (t. i. bruto II), da delavcu izplača plačo.)
Prispevki delavca (iz bruto):
- pokojninsko in invalidsko zavarovanje (15,5 odstotka): 310,00 evra;
- zdravstveno zavarovanje (6,36 odstotka): 127,20 evra;
- starševsko varstvo: 2,00 evra;
- zaposlovanje: 2,80 evra;
- dolgotrajna oskrba (1 odstotek): 20,00 evra;
- obvezni zdravstveni prispevek (fiksno): 37,17 evra.
Skupaj prispevki delavca: 499,17 evra.
Dohodnina:
- po veljavni lestvici: približno 199,50 evra.
Neto izplačilo: približno 1.300 evrov
Prispevki delodajalca oz. (na bruto):
- prispevki delodajalca za socialno varnost (≈ 17,1 odstotka): 342 evrov;
- prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 177 evrov
- prispevek za zdravstveno zavarovanje: 131,20 evrov
- prispevek za dolgotrajno oskrbo: 20 evrov
- prispevek za zaposlovanje: 1,2 evrov
- prispevek za poškodbe pri delu: 10,6 evrov
- prispevek za starševsko varstvo: 2 evra
Skupni strošek delodajalca: približno 2.342 evrov.
Skoraj polovica gre državi
Primer pokaže bistvo problema: podjetje plača okoli 2.342 evrov, zaposleni prejme okoli 1.300 evrov, razlika – več kot 1.000 evrov – pa se prelije v prispevke, davke in obvezne dajatve. To pomeni, da gre državi okoli 45 odstotkov celotnega stroška dela, v praksi pa se ob nižjih olajšavah ali dodatnih obremenitvah ta delež približa 47 odstotkom. Pri višjih bruto plačah je razlika med neto plačo in stroškom delodajalca večja.
Primer:
- Ob bruto plači 3.000 evrov prejme zaposleni neto znesek dobrih 1.870 evrov, strošek delodajalca je 3.513 evrov. Državi gre dobrih 1.600 evrov.
- Ob bruto plači 4.000 evrov prejme zaposleni neto znesek dobrih 2.415 evrov, strošek delodajalca je 4.684 evrov. Državi gre dobrih 2.260 evrov.
Primeri rasti cen osnovnih živil (medletno)
Po javno dostopnih podatkih SURS in Eurostata so se v približno enem letu cene nekaterih osnovnih živil v Sloveniji spremenile približno takole:
- kruh in pekovski izdelki: + 6–8 odstotkov;
- mleko in mlečni izdelki: + 5–7 odstotkov;
- meso in mesni izdelki: + 6–9 odstotkov;
- sadje: + 5–6 odstotkov;
- zelenjava: + 7–10 odstotkov.
Lahovnik: razlogi so doma
Ekonomist dr. Matej Lahovnik opozarja: »Če bi bili vzroki za rast cen hrane zunanji, bi bila rast podobna v vseh državah EU. Ker Slovenija izrazito izstopa, so vzroki doma – v davkih, stroških dela in regulaciji.«
Slovenija danes ni le država z najvišjo rastjo cen hrane v EU. Je država, kjer podjetja nosijo breme višjih bruto plač. Državi gre skoraj polovico stroškov dela, zaposlenim pa ob dražji hrani ostane manj za preživetje. Hrana ni luksuz. Ko postane najdražja v Evropi ob hkratnem padcu realne vrednosti neto plač, je to jasen znak sistemskega političnega neuspeha.
Dr. Matej Lahovnik: »Če bi bili vzroki za rast cen hrane zunanji, bi bila rast podobna v vseh državah EU. Ker Slovenija izrazito izstopa, so vzroki doma – v davkih, stroških dela in regulaciji.«
21 komentarjev
Thor
Predlog za Goloba: V stilu "ukinitve" prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, naj napove ukinitev vseh prispevkov, ki jih plačuje delavec (in jih preloži na delodajalca). Zmaga na volitvah zagotovljena.
Predlog za desne, če jih je kaj: Odpravite birokracijo in sprenevedanje s prispevki delodajalca? Tudi delodajalčeve prispevke plača delavec.
Ni res, da gre državi le pol plače. Neto plačo država nadalje oskubi z davki na potrošnjo, trošarinami, prispevki za komunalo, elektriko, vodo, RTV, vrtec, šolo ..., Vse to je v državni lasti, Sistem je zastavljen tako, da večina dela le za preživetje.
helena_3
*Tudi delodajalčeve prispevke plača delavec.* Aja? Ker vodenje firme, skrb za finance, skrb za razvoj podjetja - kar delavcu omogoči plačo - pa v podjetju počne kdo? Neka Pavla?
pepe2
Helena, tako je. T.i. "prispevki delodajalca" so po domače rečeno nateg in gredo direktno iz plače zaposlenega. Primer: podjetje za strošek/plačo delavca načrtuje mesečni strošek 4000 EUR (če zanemarimo razne božičnice itd.). Delavcu od tega lahko ponudi bruto plačo 3000 EUR, razlika 1000 EUR je "strošek delodajalca". Delavcu na koncu ostane neto plača cca 1500 EUR. Zdaj pa, če bi vse stroške in dajatve z delavca prenesli na delodajalca, potem bi moral delodajalec načrtovati 1000 + 1500 = 2500 "stroškov delodajalca", zato bi delavcu lahko ponudil bruto plačo 1500 EUR. Ker delavec ne bi plačeval nič prispevkov, bi delavcu ostala celotna bruto plača, ki pa bi bila le 1500 EUR. Efektivna razlika za delavca in delodajalca bi bila ničelna. Seveda se ta logika obdrži, če celotne "prispevke delodajalca" prenesemo na delavca. Takrat bi delodajalec lahko delavcu ponudil precej višjo bruto plačo, ampak neto plača na koncu pa bi bila seveda ista. Namen "prispevkov delodajalca" je torej le zamegliti dejstvo, da vsi ti stroški na koncu zmanjšajo nič drugega kot neto plačo delavca. Od tistega, kar podjetje plača za našo plačo, dobimo delavci približno 1/3, kar se kasneje dodatno zreducira še z raznimi drugimi dajatvami, DDV, trošarine itd.
Komentator
in za tiste ki bi rezali podporo nevladnikom za znizanje davkov. Samo nekaj cez 2% budzetskega denarja gre nevladnikom, in teh je cez 27.000. Vecina denarja, vec kot 50% gre nevladnikom od ministarstva za delo in socijalo, za opravljanje storitev kot obskrba doma. Finansiranje nevladnikov je dalec najvec narastlo pod Jansevo vlado, leta 2020. in 2021. prav zaradi obskrbe doma, od takrat je pa celo padlo. Potem gre najvec denarja sportnim nvo in za kulturo (gledalisca, opera, simfonija in druge kulturne dejavnosti). Kolikor vem, Jozef Stefan je financiran iz istih virov, in drugi nevladniki so podobno financirani na podrocju znanosti. Naj nekdo nasteje vse "levaške" nvo med temi 27.000. Npr 8. marec ne sprejme drzavnega denarja
Peter Klepec
Re:.. Npr 8. marec ne sprejme drzavnega denarja… Samo se verjeti morate😂 Slovenski klan obstoja izkljucno zaradi denarja in privilegijev.
Komentator
In evo se dejstev. Celokupna letna inflacija v Sloveniji novembra 2025, v primerjavi z novembrom 2024, je bila 2.2%, isto kot povprecje v EU. Slovenija je imela veliko nizjo inflacijo kot Hrvatska (4.3%), Avstrija (4.1%), Madzarska (4.2% do oktobra), Slovaska (3.8%), in tudi nizjo inflacijo od stevilnih drugih dezele. Tukaj je dokaz:
https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/PRC_HICP_MANR__custom_3761882/bookmark/table?lang=en&bookmarkId=4ad27e6f-358a-4a3d-82a0-587d69a833eb&c=1667558907980
Torej dejstvo da so cene za hrano, pravn nasprotno, narastle vec kot drugod, kaze na neke posebno okolnosti ne pa zvisanje prispevkov, kar bi vse cene zvisalo. Sicer hrana je obdavcena ob niznjem ddv, 9.5%, tako da bi tam rast cen moral bit celo zmernejsa, Najbrz je premalo konkurence med velikim trgovinskim verigam za hrano.
Drugo, ce ne bi bilo prispevka za dolgotrajno obskrbo i obvezni zdravstveni prispevek, bi te stroske drzavljani morali placati iz zepa. Glavni nacin da znizajo davki je da se zmanjsajo pokojnine, denar zdravstvu, itd. Pod konzervativci v Veliki Britaniji so to naredili, in tako unicili javno zdravstvo, ki je nekoc bilo med najboljsimi na svetu, tudi porezali ostalo socijalo, kar zdaj povzroca velike druzbene probleme
Ljubljana
Edini nacin je da se komunjare vrze z oblasti in da resni ljudje prevzamejo vlado. PV seveda g.Jansa. Vitka drzava je prvi pogoj.
Komentator
Evo dejstev. Leta 2024 so v Sloveniji davki znasali 38.3% BDP-ja, kar je nizje od EU povprecja - 40.4%. Destvo je da je delo obremenjeno, zato pa ima Slovenija drugo najnizjo stopnjo davkov na dobicek v celem OECD. Tudi nepremicniski davki v Sloveniji so med dalec najnizjimi. Torej delo je obremenjeno, kapital in premozenje pa ne. Novi predlagani nepremicninski davek je bil 100% namenjen razbremenitvi plac, ampak zgleda da se to ne bo zgodilo, tako da bodo tisti z milijonskim vilam se ker naprej placevali smesno nizke nepremicninske davke, snazilke pa visoke.
Peter Klepec
A ja? V SLO se ne splaca imeti denar ne v banki, ne v fondih. Banka vam ne da nic, profit poberejo posredniki. Tudi imobilija, ki jo oddajate, se vam praviloma ne bo rentirala.
Peter Klepec
Sicer pa, vi ste najbrz komunist iz prejsnjega stoletja, kateremu je slo najbolj v nos, da ni on tisti, ki ima premozenje.
Ljubljana
Milijonske vile so posledica razbohotene mafije in nedelovanja represivnwga aparata. In pranja denarja...
Komentator
@Klepec, jaz sem citiral enostavna dejstva ki si jih lahko vsak sam vidi na stranicah OECD-ja in EU-ja. Ocitno te motijo dejstva ker se ne strinjajo s tvojo ideologijo. Evo se nekoliko dejstev: Slovenija pobere zgolj 6% svojih davkov z davki na dobicek, kar je pol tega, ali 12% davkov ki jih OECD dezele povprecno poberejo z davki za dobicek. V Sloveniji davki na premozenje znasajo zgolj 1,5% vseh davkov, veliko manj kot 5,1% ki jih poberejo OECD dezele povprecno. Isto z davki na osebni dohodek - povprecno v OECD dezelah 23.7% davkov prihaja iz tega vira, v Sloveniji pa zgolj 14%. Torej v Sloveniji so vsi ti davki veliko nizji. Po drugi strani pa Slovenija pobere kar 42,9% vseh davkov s prispevki na delo, v primerjavi s 25.5% povprecno v OECD Ali bodo tisti ki zaradi konkurentnosti zahtevajo izenacenje, ali znizanje davkov na delo, zahtevali tudi da se izenacijo, torej zvisajo, vsi ti drugi, predvsem davki na dobicek in premozenje, ki so danes veliko nizji v Sloveniji?
Peter Klepec
Komentator, iz gore statisticnih podatkov je mozno, ce kdo hoce “pravi” rezultat, vedno sestaviti neko tezo. Ce trdite, da od dobicka drzava dobi samo 6% vseh davkov, bi lahko nekdo odvrnil, da je najbrz premalo dobicka. Sta pa obe trditvi ena faceta, ki ne daje prave slike. Nekoc mi je nek industrijalec na zahodu rekel, da v tej drzavi samo revni placujejo davke. To je res v toliko, ker “revni” placujejo avtomaticno od place in nimajo na davke nobenega vpliva. Pri “podjetnih” je drugace. Ti lahko zonglirajo s prihodki in stroski, tako, da je pod crto najmanj dobicka in torej davka. V tem ste Slovenci kar mojstri. Kolega, ki je postal d.o.o. se mi je hvalil kako gre “hrana” v stroske firme. Pri Nemcih hoce fiskus pri racunu pogostitve vedet kdo je bil, zakaj in ce je slo za realen projekt. Algoritem v ozadju potem izracuna plavzibilnost in ce je ni, boste dobili obisk. V SLO ni prave financne korektnosti. Banke so vas stisnile v nulo, tako da od prihrankov na banki komaj pokrijete inflacijo. Od oddajanja v najem vase imobilije tudi ne boste bogati - fiskus vecine stroskov za imobilije ne prizna kot strosek, pa najemnine same tudi ne dajo smiselne rendite. Ce kdo gradi za trg, potem so to res vile za lastno rabo in ne za oddajanje. Ceprav ste Slovenci v Evropi pravzaprav kar premozni. Treba je le primerjat pravilno. Luksuzna vila na obrobju Ljubljane na elegantni parceli stane toliko kot mala vrstna hisica na obrobju mesta na zahodu EU. To je .”asset”. Value for money. Nemci so ravno zaprepadeno ugotovili, da so Slovenci bolj premozni od njih. Pa Francozi in Italijani tudi. Pravi statistika.
Komentator
@klepec - se enkrat enostavna dejstva: Slovenije pobere manj davkov kot odstotek bdp-ja kot EU povprecje in precej manj kot Avstrija, skor isto pa kot Hrvaska. Stopnja obdavcevanja kapitala in premozenja je veliko nizja v Sloveniji, kot pa drugod, in zaradi tega je obdavcevanje dela veliko visje. Vlada je z nepremicniskim davkom skusala direktno v isti meri zmanjsati obdavcevanje dela, pa je to bilo prepreceno. Torej sistem ki ga imamo zdaj, in ki ga opisuje ta clanek glede davkov, je direktno rezultat te politike. Ne mores biti proti zmanjsanja obdavcevanja dela in potem jamrati kako visoko je obdavceno delo - to je popolna hinavscina
Andrej Muren
Prof. Lahovnik je v enem stavku razložil vse vzroke za velike podražitve živil pri nas. Do take situacije pa nas je pripeljala malopridna in nesposobna golobja koalicija. To bi si volilci morali zapomniti!
Peter Klepec
Motite se! V trzni ekonomiji stane neka stvar toliko kot so kupci pripravljeni placat. Nic manj.
Igor Ferluga
Bi rekel, da se tule in na splosno v Sloveniji hudo pretirano jamra. Nikoli v zgodovini materialni standard ni bil tako visok kot zdaj. In nikoli si povprečni Slovenec ni mogel privosciti toliko hrane. Seveda je dolocen procent ljudi, za katere to ne velja. Morda 10%. Vecina si privosci prej prevec. Zato je velik del populacije zahodnega sveta pretezek, kar je kronicni problem za njih. Pa tudi prej ali slej za druge.
Tudi trgovci ne bi smeli pretirano jamrati, ne le potrosniki. Obnasajo se potratno. Recimo energijsko potratno. Neuvidevno do dela prebivalstva v manjsih krajih, kjer zapirajo trgovine. In imajo vseeno lepe dobičke. Tudi zaposleni v trgovinah se ne bi smeli pretirano pritozevati. Prodajalke so neto placane priblizno na nivoju medicinskih sester, ki imajo za razliko od njih turnusno in nočno delo in ohoho večje zahtevano znanje, stres in odgovornost.
Edini resnicno prikrajsan v verigi je za moje pojme kmet. Kateremu je odmerjen daleč premajhen delez pogače. Zato med drugim manjka mladih kmetov, mladih prevzemnikov. Da je to glavni problem in ne razvajeno klicanje: hocemo več denarja, hocemo več potrosnistva, bomo mogoce dojeli, ko domacih kmetov in domače hrane skoraj vec ne bo, razen v butikih, podoba nase urejene prelepe krajine pa bo postala vse bolj podivjana, zarascena in zasmetena, da ne bo vec v veselje ne domačinom, ne turistom, ki jih vec ne bo sem. In tedaj ne bo ostalo ljudem drugega kot cele dneve zdeti pred ekrani in grizljati cips, smoki ter narocati na dom kebab in burgerje ter razmisljati v kaksnem pooolnem svetu zdaj zivijo....
Peter Klepec
Ze res, kmet; ampak v SLO so kmetije po 5 ali 20 ha in od tega res ne mores zivet.
Ljubljana
Ferluga , se strinjam. A komuniste je treba vreci z oblasti.
Peter Klepec
...ali drugace: delavcu ostane 30% od bruto place.
Peter Klepec
Zanimiva je kalkulacija bruto place, ki prikazuje stroske delodajalca kot nekaj izven bruto place. Potem vam vse statistike ne stimajo.
Bruto je v resnici vse, kar se odsteje, da se dobi neto. V zgornjem primeru je bruto 4.370 € in ne 2.000.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.