Minuli četrtek sem se, skupaj s sedmimi novinarskimi kolegi, na povabilo predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta, udeležil pogovora z delegacijo, ki je v Slovenijo prišla preverjat dejstva glede vladavine prava in svobode medijev v naši državi.
V prvem delu smo bili pozvani, da v nekaj minutah predstavimo svoj pogled na situacijo na področju medijev v Sloveniji, kar je bilo izhodišče za nadaljnjo razpravo oziroma odgovarjanje na vprašanja, ki so jih zastavljali člani delegacije.
V slovenskem prevodu objavljam svojo uvodno predstavitev, kakršno bom tudi delegaciji oddal pisno, in sem jo, zaradi časovne omejitve, na srečanju podal v nekoliko skrajšani obliki.
“Medijska svoboda in pluralizem sta za Evropsko unijo stebra moderne demokracije, ki omogočata svobodno in odprto razpravo,” Lahko preberemo na spletni strani Evropske komisije pod naslovom Oblikujemo evropsko digitalno prihodnost.
Malo naprej pa še: “Zavezanost Evropske unije k spoštovanju medijske svobode in pluralizma ter k ohranjanju svobode izražanja – ki vsebuje pravico sprejemati in posredovati informacije brez vmešavanja oblasti – je zagotovljena v 11. členu Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.”
Odpiramo torej dve vprašanji: svoboda medijev, kar je zmožnost posredovanja informacij brez vmešavanja državne ali druge oblasti, kar dejansko pomeni neodvisnost od političnih ali korporativnih vplivov. Ter pluralizma, ki pomeni enakovredno soočanje različnih mnenj in stališč v medijski krajini.
Imamo torej v Sloveniji svobodo medijev? V kontekstu političnega vpliva na medije jo v glavnem imamo, in sicer v smislu, da politiki ne morejo neposredno vplivati na medijsko poročanje, kar še posebej velja za desnosredinsko vlado, ki je zdaj na oblasti. Ali jo imamo tudi v kontekstu neodvisnosti medijev od korporativnega vpliva? Po moji oceni ne toliko.
In pa vprašanje pluralizacije: ali v slovenskem medijskem prostoru obstajajo enake možnosti soočanja različnih idej, pogledov, svetovnih nazorov? Nikakor ne. Moja, a ne samo moja, ocena je, da je slovenski medijski prostor zadnja desetletja prevladujoče in izrazito nagnjen v levo.
To je nekaj, o čemer večine mojih kolegov, tudi v tej sobi, ne boste slišali govoriti. Znanstvene raziskave na to temo, ki ne prihajajo iz logov državne Fakultete za družbene vede, na kateri sem, mimogrede, diplomiral tudi sam, pa bodisi niso resno upoštevane ali so celo diskreditirane. Pa vendar obstajajo stališča zunanjih opazovalcev, ki pričajo ravno o tem, a so pogosto preslišana.
Naj navedem dva takšna primera. Najprej ocena nekdanjega ameriškega veleposlanika v Sloveniji Johnnyja Younga iz depeše, ki jo je razkril Wikileaks. Young ugotavlja, da je informacijsko okolje v Sloveniji odprto in praktično brez cenzure, medtem ko mediji kakršen koli poskus vplivanja na poročanje sprejemajo kritično in neizprosno, čeprav jim pogosto manjka novinarskih standardov in profesionalizma pri očitnem mešanju dejstev s svojimi prepričanji.
Mediji po njegovem mnenju kažejo tudi močno levo usmerjenost, saj med drugim ne obstaja noben desno usmerjeni dnevnik. Ta “socialdemokratska” drža je značilna za slovenski akademski in nevladni sektor, svojo oceno v razkriti depeši zaokroža Young.
Dodajmo še misli enega njegovih naslednikov, Josepha Mussomelija, ki je pred leti dejal: “Slovenski mediji so kot Fox News za levičarje«. In še: »Problem je v lastnikih medijev in njihovi politični oz. ideološki agendi, pri čemer ne dajejo prednosti poročanju dejstev, ampak propagiranju lastne ideologije – tako na levi kot na desni.«
Če to ponazorim še z raziskavo, ki smo jo pred dvema letoma opravili na Domovini. Preverjali smo prestope novinarjev v politiko v zadnjih dvajsetih letih in ugotovili, da se je 91 % vseh zgodilo na relaciji osrednji mediji – stranke leve usmeritve. Med zadnjimi bolj očitnimi primeri sta voditelja dveh največjih opozicijskih strank – Tanja Fajon (SD – S&D) in Marjan Šarec (LMŠ – Renew), oba nekoč zaposlena na RTV Slovenija. Na nacionalni televiziji je delala tudi Violeta Tomić, poslanka Levice in bivša spitzenkandidatka evropske Levice, največja komercialna televizija POP TV pa je dala evropsko poslanko skupini Renew Europe iz vrst Šarčeve LMŠ, Ireno Jovevo.
Programski svet nacionalne RTV so od nekdaj vodili kadri SD-ja in njene predhodnice
Ima torej politika neposredni vpliv na javno RTV hišo? Nedvomno si ga prizadeva imeti. Pri čemer ne smemo pozabiti, da je večino časa v 30-letni zgodovini samostojne države pri nas na oblasti leva politika, seveda na 45 let podlage v komunizmu, ko so bili novinarji tudi formalno »družbenopolitični delavci, zavestno podvrženi idejam marksizma-leninizma«, kot smo lahko še leta 1982 prebrali v Kodeksu novinarjev Jugoslavije.
Narobe bi bilo reči, da se v času demokratizacije stvari niso odvijale v smer od politike neodvisnega novinarstva. A ne toliko, da v slovenskem medijskem prostoru ne bi bilo povsem sprejemljivo in samoumevno, da je eden najvidnejših partijskih politikov zadnjega obdobja komunizma ter predsednik naslednice Komunistične partije v demokraciji, Janez Kocjančič, po koncu politične kariere na prelomu tisočletja kar 8 let vodil Programski svet RTV Slovenija.
Pa to ni edini primer, da so programskemu svetu javnega medija predsedovali ljudje iz krogov stranke, ki se sedaj imenuje Socialni demokrati in je članica skupine Socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, predseduje pa ji evropska poslanka Tanja Fajon. Leta 2010 je denimo vodenje sveta prevzel Jernej Pikalo, sedanji podpredsednik Socialnih demokratov in minister za izobraževanje v dveh levih vladah. Pa še koga bi se našlo.
Za razumevanje možnosti potencialnega političnega vplivanja na RTV Slovenija je vredno prisluhniti besedam ugledne odvetnice levo-liberalne provenience in ostre kritičarke sedanje desnosredinske vlade, Nataše Pirc Musar. Ta je bila pred leti izglasovana za generalno direktorico RTV, a je bilo glasovanje kasneje razveljavljeno in izglasovan drug kandidat. Spor se je še leta vlekel po sodiščih in se končal s poravnavo, Pirc Musarjeva pa je aprila letos v intervjuju za časnik Delo svojo izkušnjo opisala takole:
»Bolj od moje zgodbe je pomembno nekaj drugega. RTVS je bila, in to se še vedno pozna, pod vplivom Socialnih demokratov (SD). Po njej je kot duh hodil gospod Lenart Šetinc in malo usmerjal uredniško politiko. Mene takrat ni zrušila SDS, ampak SD. Visoki predstavniki te stranke so govorili, da Nataša Pirc Musar ne posluša in jo je zato treba zrušiti. Kar so tudi storili.«
Sedanji generalni direktor RTV Slovenija (za prejšnjega, Igorja Kadunca, je najbolj izpostavljeni strokovnjak za medije, dr. Marko Milosavljevič, na posvetu skupine EP za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic (DRFMG) napačno dejal, da ga je vlada predčasno razrešila), je bil v nadzorni svet RTV Slovenija pred šestimi leti izvoljen v času levo-sredinske vlade Mira Cerarja. Sedanja največja stranka SDS je takrat protestirala, da je bila izvolitev nezakonita. Težko bi torej dejali, da gre za nastavljenca te stranke. Res pa je, da je takrat vodilna stranka, SMC, sicer članica skupine Renew, danes ena od koalicijskih partneric v vladi Janeza Janše.
Okoliščine niso bistveno drugačne, ko govorimo o potencialnem vplivu na drugi javni servis STA. Spor med direktorjema Vladnega urada za komuniciranje in odhajajočim direktorjem STA, ki je zadevo pripeljal tako daleč, da STA s strani države letos še ni dobila izplačila za opravljanje javne službe, ima korenine v hudem osebnem sporu izpred desetletja, ko je nova leva oblast prejšnjo garnituro na STA zamenjala za sedanjo. Zaradi starih zamer se ljudje niso sposobni normalno pogovarjati, in ker nobena stran ob sklenitvi nove pogodbe noče popustiti niti za milimeter, je vse skupaj pripeljalo v slepo ulico. Po odstopu sedanjega direktorja STA-ja lahko upamo, da bo tega zapleta dokončno konec.
Neprimerni tviti bolj izraz nemoči kot resničnega vpliva
Če potegnem črto. Nekaj dni spremljanja poročanja osrednjih slovenskih medijev je dovolj za ugotovitev, da sedanja desnosredinska koalicija pod vodstvom premierja Janeza Janše nima praktično nobenega vpliva na njihovo poročanje, vključno z RTV Slovenija in STA. In na obzorju ni situacije, ki bi to spremenila. Čeprav neprimernega komuniciranja predstavnikov oblasti na tviterju ne moremo opravičevati, je to v resnici zgolj izraz nemoči in frustracije nad izjemno kritičnostjo, ki jo je deležna desnosredinska opcija vsakokrat, ko se prebije na oblast, predvsem v primerjavi s tem, kako ti isti mediji obravnavajo levosredinske vlade.
Zato v Sloveniji, sploh v redkih obdobjih, ko je na oblasti desna sredina, ni toliko bistveno vprašanje medijske svobode, kot je bistveno vprašanje pluralizacije slovenskega medijskega prostora. Mnenjska in nazorska neuravnoteženost slovenske medijske krajine je kot slon v dnevni sobi, za katerega se skoraj vsi pretvarjajo, da ga ne vidijo.
Čestitke spoštovani urednik DOMOVINE, gospod Čakš!
Pravilna je vaša obrazložitev.
Mediji v Sloveniji, so pretežno v Levih rokah, skupaj z Nacionalko – RTV, ki bi morala biti zapriseženo NEVTRALNA.
Toda naša RTV, je vidni agitator Levice in ne-NACIONALNO naravnana.
Ne-nacionalno?
V casih, ko prav nobena nacija v Evropi ni niti priblizno ogrozena, je taka potreba povsem anahronisticna.
Iz zgodovine se niste nicesar naucili. Tisoc let so ljudje raznih jezikov lahko ziveli drug z drugim. Potem so politiki iznasli pojem narodne zavednosti. Zacel se je konflikt kdo bo koga. Poljaki so zaceli maltretirati Nemce v svoji drzavi, ravno tako Cehi, Slovenci so vzeli pravice Kocevarjem. Nemci podobno na svojem terenu, povsem neodvisno od drugih. Naenkrat so si bili narodi v laseh, ceprav bi bilo nobenega pravega razloga. Nadaljevanje je poznano, tja do 1945.
Potem dolgo casa noben narod ni vec maltretiral drugih, ce ne zaradi drugega, ze zato, ker je vsak bil locen v svoji drzavi in so bile manjsine eliminirane.
In kot, da so vsi prespricali se tisto malo zgodovine v soli, so spet zaceli neki modeli govoriti o ogrozenosti lastnega naroda. Celo brez vsakrsnega argumenta.
Trend je dokaz za to, da se ljudje tezko cesa naucijo iz preteklosti. No ja, vsaj tista vecina, ki mozganov ne uporablja za razmisljanje.
Noben narod ni nikogar maltretiral v Titovi Jugoslaviji. trdite le Vi Peter Klepec.
Naša ustava pravi, da je Slovenija država, kjer je NACIONALNI jezik SLOVENSKI!
Na radiju Slovenija, pa vrtijo več srbohrvaških in angleških pesmi, kot pa slovenskih.
Tako ni v nobeni drugi evropski državi, da bi bil narod tako zapostavljen, kot smo Slovenci v Sloveniji.
V Titovi Jugoslaviji, Srbov res ni nihče maltretiral, da bi se učili Slovenščine.
Mi Slovenci pa smo se morali učiti CIRILICO in srbohrvaški jezik. Zakaj pa?
Danes bi nam bolj prav prišla ANGLEŠČINA. Cirilice po končani OŠ, prav nikoli nisem rabila.
Peter Kepic,
spet kvasate prvovrstne neumnosti. Malo mi je že odveč odgovarjati na vaše neumnosti, pa vendar je potrebno. Ne zaradi vas, ampak zato, da s svojimi možganskimi prdci koga ne zavedete.
Nikoli v človeški zgodovini niso ljudje živeli v miru. Sploh pa ne ljudje različnih plemen in kultur. Konflikt je zgodovinska stalnica.
Pojma naroda niso izumili politiki. Gre za skupnost, ki je osnovana na skupni kulturi, jeziku, zgodovini, etnični sestavi in pripadnosti. Narodna pripadnost je del razsvetljenskega projekta, ki je presegel plemensko pripadnost. Je bil Valentin Vodnik politik? France Prešern, Primož Trubar, so bili politiki? Nikakor.
Obstajajo države, kjer je plemenska pripadnost še vedno primarna – Kosovo, Albanija, Afganistan in številne afriške države. Tam kjer vlada plemenska pripadnost namesto narodne, moderna država ne more funkcionirati. Bi radi živeli v državah, kjer je plemenska pripadnost na prvem mestu?
Proces ustvarjanja narodnih držav, povezanih v gospodarsko unijo je Evropi prinesel 75 let miru. Vse vojne po padcu komunizma so bile zaradi etničnih konfliktov, ki so posledica multietničnih držav.
Bizarno je, da izhajamo iz jugoslovanskega multikulturnega projekta, pa se iz njega nismo ničesar naučili. Jugoslovanski eksperiment je rezultiral v genocidu in zadnji vojni v Evropi. Bosna, kot multietnična država je propadla država. ZDA ima enormne probleme z svojo črnsko populacijo. Francija, Belgija in UK imajo ogromne probleme z Arabci itd.
Močne narodne države, prepletene v gospodarskem sodelovanju so garant miru in napredka. Ne zavrzimo teh krvavo naučenih lekcij zgoovine!
“Mi Slovenci pa smo se morali učiti CIRILICO”
GRABLJICE, smo rekli v hecu :))
Sicer pa pohvala g. Čakšu za predstavitev na pogovoru z delegacijo.
Kraševka
Ker si se vestno učila CIRILICO, se nisi naučila slovenščine! Pišeš ustajniki namesto vstajniki! Ti, pa patriotka? Ti samo želiš ugajati trenutnemu režimu! Na Krasu si pa tako in tako osamljena s svojim mnenjem!
g. Peter, težko komentiram te vaše zgodovinske ideje ampak govoriti, da po letu 45 ni bilo več maltretiranj narodov, je pa bosa. Verjetno ste prespali zgodovino vzhodnoevropskih narodov, ko je SZ maltretirala Poljsko, Češko in Slovaško, Madžarsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, …. Tudi pri nas ni šlo brez ”maltretiranja”. Recimo JLA, pa učenje cirilice, pa gospodarsko izkoriščanje pridnih, ….
V casih, ko prav nobena nacija v Evropi ni niti priblizno ogrozena, je taka potreba povsem anahronisticna.
++++++
Evropski narodi še nikoli v svoji zgodovini niso bili tako ogroženi kot so sedaj. Množične ilegalne migracije Afroaziatov, ki imajo veliko višjo rodnost kot avtohtoni Evropejci, bodo v nekaj generacijah izpodrinili evropske narode in odpravili njihovo kulturo in spoh evropsko belo civilizacijo. Evropa bo orientalizirana in afrikanizirana. Evripidi bodo morda preživeli na Vzhodu. Zahodna Evropa je že prešla točko brez vrnitve.
Igor
USTAJNIKI – pišem zato, ker večina jih ni avtohtonih Slovencev.
Bravo g. Rok
Skrajno neobjektivno.
Omenite nikoli aktiviran mandat Pirc Musarjeve, pozabljate direktorovanje RTVSLO skrajnih desničrskih aktivistov Možine in Graha Whatmogha.
Omenite prestop v politiko komedijanta Šarca (ki nikakor ni levičar) pozabite pa direktorja Nove24 nepreklicno odstopljenega ministra Hojsa…
Skratka. Navijaško in nekorektno.
Dugače misleči, ne mešajte jabolk in hrušk
.Ali razlikujete, kaj pomeni NACIONALKA, ki jo plačujemo vsi državljani in privat TV, ki je mi ne plačujemo, ampak je to skrb samo ustanovnih članov.
Šarec ni levičar, samo povolilni sporazum je sklenil z neokomunistično stranko Levica. Drugače misleči, pa koga vi farbate?
Če so to argumenti, ki jih premorete levičarji, potem je popolnoma jasno, da ima desnica prav.
Vaš komentar je pa sploh neobjektiven oziroma sploh nima veze z realnostjo. Če sta za vas desničasrka aktivista g. možina in g. Grah, potem sploh ni nobene potrebe debatirati naprej, ker imate očitno popolnoma zmešane pojme.
drugače misleči.
Nova 24 ni državna in ve se kdo je lastnik. Državljani je ne plačujemo, kot RTV.
POP TV, pa je last “skritega lastnika”, ki jo obvladuje, skupaj z Drqagom Kosom, ki se točno ve, kaj vse zna zmanipulirati.
več kot odlično spoštovani urednik. Dodal bi le, da je za naše skrajne levičarje vse kar ne trobi v njihov rok skrajno desno. Čeprav skrajne desnice v Sloveniji skoraj ni.
PS: žal pa bo NSI prek svoje poslanke Ljudmile Novak v Bruslju trdila prav nasprotno od zgoraj zapisanega.
Skrajne desnice v parlamentu sploh ni. SDS bi bila v ZDA smatrana kot levo od demokratov. NSi je po ekonomskem programu najbolj desna stranka v Sloveniji, pa bi bila po merilih Švice kvečjemu sredina. Da ne omenjam Zmaga Jelinčiča, ki ima na vrtu kip Tita.
Politično je SDS protikomunistična, kar je (bila) norma za večino strank na zahodu. To še ni desno. Ko pride do teme splava, so naše “desne” stranke raje tiho, normalna desna stranka bi se trudila za prepoved splava vsaj po šestem tednu nosečnosti.
Tako zelo visi naša politična krajina po 75 letih indoktrinacije v šolstvu, kulturi in medijih. In na tak način ne bomo nikoli drug Švica, ampak le Jugoslavija v malem.
Bravo. Zelo dobro. Umirjeno in pregledno. Primerjava Nove 24 (3,5 mio v 3 ali 4 letih) in RTV (120 mio v 1 letu) je skrajno patetično. Če mi Drugače misleči uspe navesti eno samo skrajno desničarsko izjavo Možine utihnem.
Če se ne motim in bilo govora o denarju temveč o prehajanju posameznikov med mediji/novinarstvom in politiko. In tu je prikaz, ki ga je podal R. Čakš nedvomno enostranski. Naštel je samo aktualne politike ene strani. Niti enega samega z druge. Niti enega.
Kar se tiče Možine. Ste morda videli kakšen od njegovih nedeljskih intervjujev? Se vam zdi, da bi bil nevtralen? Sredinski? Zmeren?
Povprečen Slovenec sploh nima koncepta politične sredine. Zanj je sredina nekje med neokomunistično levico in Bratuškovo UTD, gradili bomo stanovanja z vašim denarjem upokojensko stranko.
Če hočemo postati Švica, moramo voliti kot Švica. V Švici bi bila najbolj desna stranka v našem parlamentu (NSi) sredinska. Desne stranke po merilih Švice sploh nimamo.
Možina je v prvi vrsti protikomunist. Po (nekdanjih) merilih zahoda ga to ne postavlja ne na levo ne na desno, ampak med normalne. Samo v Sloveniji je protikomunizem avtomatično smatran kot desničarstvo. Sumim sicer, da je Možina vrednotno od sredine, toda njegovo delo definira predvsem borba proti morilski ideologiji komunizma.
Komunizem, ki je skrajna ideologija, ki je pobila več ljudi kot nacizem in fašizem skupaj, pa je pri nas smatran kot nekaj normalnega. To je absurd. Kdorkoli ni sposoben obsoditi vseh treh -izmov je skrajnež.
drugače misleči: a ni zgolj eden iz desne? Petek? In še to potem, ko si ga skoraj na smrt pretepli in kljub znanim motivom, grožnjam in krivcem udbokomunistično sodišče še danes ni utegnilo obsoditi krivcev. 0ravzaprav so idpovedali že na tožilstvu. Vse še kar počiva v predalih in se spreminja v prah. Kaj več drugih prehodov iz medijev v politiko pa na desni pa ni. Petek tudi ni imel podpore v časopisu Večer, še manj zaledja.
Ne vem kaj se tako razburjate, če so na levi ti prehodi tako boleče vidni, a mislite, da ljudje teh mafijsko-novinarsko-političnih navezav ne vidijo ali kako? Urednik je pozabil omeniti še pretepene novinarje na desni, kako je Bratušek posegala v medijsko svobodo, mlad mariborski dopisnik RTVS je na njeni zahtevo imel. prepoved dela, napadeni so bili fotografi, novinarji, odpuščani neupogljivi novinarji – Kovač spet ravno v času Bratušek (preveč pisal o rdečih baronih) , Jančič, Meško, Vodušek, to je zgolj nekaj primerov. Pa kaj bi vi sploh radi? Da vsi lažemo kot vi častilci in dediči udbokomunističnega totalitarnega sistema?
Popravek mojega včerajšnjega posta drugače mislečemu. Tudi g. Petek v bistvu ni aktivno stopil v politiko, temveč je zgolj član SDS in se kot novinar ukvarja z mediji. Trenutno, če se ne motim, kot urednik Nove24TV, nekaj takega. Skratka, tudi g. Petka ne moremo šteti med politične prestopnike iz novinarskih vrst tipa Fajon, Šarec, Tomić, Joveva. Niti pod razno. Drugih na desni pa ni. Če torej potegnemo črto, iz MSM ni v politiko na desni prestopil niti en sam novinar. Še manj iz državno financiranega JAVNEGA zavoda RTV, kjer so trije novinarjin postali šefi oz. podšefi političnih strank udbokomunistične levice.
Drugače misleči = narobe misleči!
Žal, vedno levo misleči oz. sploh ne zelo pošteno misleči! Že stavek, kjer se sprašujete o Možini, vas razkrinka! On povsem korektno vodi intervjuje, izbira pa pač sredinske in desne goste! Kaj je s tem narobe!? Saj imate nocoj v Intervjuju dr.Mastnaka! Tam bo pa druga pesem!! Ste tudi do Ksenije Horvat Petrovčič tako kritični!?
Osebnih diskvalifikacij se običajno poslužujejo tisti, ki nimajo argumentov.
Jaz pač ne dam nič na “politično korektnost”, ker je to ena sama megla! Nimam namena nikogar diskvalificirati, le moj temperament prekipi, ko se človeku dela krivica!
Jože Možina je, preverjeno, poštenjak in opravlja veliko delo v naših medijih! Ni lahka naloga, vleči iz pozabe nedolžne ljudi, ki jih je komunizem potlačil globoko pod zemljo, v prenesenem pomenu in dejansko! Pač, ne maram vaših komentarjev, ker sekate mimo, dosledno!
Prehodi na medijsko-političnem prostoru se po vaše torej ocenjujejo po tem kako obskuren je medij?
Komentar bi moral biti zgoraj. Sem naredil nekaj narobe. Se opravičujem za zmešnjavo.
Bom poenostavil za drugače misleče. Popolnoma preprosto je:
Politiki SDS izhajajo iz Nove24 in Demokracije.
Nova24 in Demokracija sta strankarska medija SDS.
Do tukaj se strinjamo, kajne?
Politiki Levice, SD in LMŠ izhajajo iz RTV, POP TV in Dela.
RTV, POP TV in Delo so strankarski mediji ____________________.
Logično dopolnite sami.
Ups.
Imate prav. Politiki se rekrutirajo iz vseh medijev. To ni nič posebnega. Gre za znane osebnosti, ki privlačijo volivce. Tudi evropski parlament je poln bivših politikov. Vseh barv. In iz različnih držav. Tudi to ni nič posebnega. Tudi ne, da se v politiki znajdejo igralci. Tudi to se pogosto dogaja.
Narobe je samo to, da R. Čakš vidi samo ene. Drugih pa ne. In na tej točki je neobjektiven in pristranski.
Drugače misleči, saj se dobro branite ampak morate vseeno razumeti par stvari. Levi novinarji, ki so postali poslanci ali člani levih strank, prihajajo iz medijev, ki jih moramo po večini prisiljeno plačevati vsi državljani. In če zdaj vsi novinarji iz teh medijev gredo samo na eno politično stran, pomeni, da so vsi ti mediji levo usmerjeni. Je tako? Ampak plačevati jih moramo pa tudi drugače razmišljujoči. Kaj kdo počne v privat mediju, ki ga plačuje vsak po svoji želji, je pa meni čisto vseeno.
Rudolf ?
Ampak RTV plačujemo vsi, zato se nikakor ne bi smela znajti na tem seznamu. Ko so levičarji v Ljubljani vpili: “Ne damo naše RTV.” Se vodstvo RTV ni oglasilo, da bi izjavo zanikalo. S tem so samo portdili kam spadajo. Ko se jim očita pristranskost, je pa to napad na novinarje in svobodo medijev. Nimamo nikakršne medijske uravnoteženosti, kar je za razvoj demokracije in splošen napredek izjemno slabo
Vaša analiza razmer v medijih v Sloveniji, g. Čakš, je briljantna.
Se strinjam! Briljantno!
Šele zdaj vem, zakaj se STA ne financira.
Zamere…
Podobno je očitno pri neimenovanju tožilcev. Zamere…
Kar pa je otročje.
Boljše bii se bilo usmeriti v zagotovitev nepristranskega in celovitega poročanaj STA in RTv ter imenovanje vrednotno usmerjenih tožilcev.
Levica gradi na zamerah in zato izključuje desnico.
Desnica gradi na zamerah in ravna podobno kot levica.
Zamera ne sme biti način političnega delovanja, ampak vrednota:
kako preseči zamere in povezati Slovenijo, da bo delovala kot zrela in odgovorna demokracija, vse v korist skupnega in posamičnega dobrega.
Zamre pa se še stopnjujejo, če se medsebojno ne spoštuje ustavna človekova pravica do osebnega dostojanstva.
Seveda ni naključje, da je tudi dandanes predsednik programskega sveta RTVS še vedno nekdanji izvršni sekretar CK ZKS Ciril Baškovič, ki je po osamosvojitvi ves čas uspešno “vedril” in zastopal interese SD v različnih sinekurah na ministrstvih različnih vlad ter ostal tudi kot predsednik programskega sveta RTVS lojalen predstavnik SD in njene predhodnice ZKS. (Iz iste politične stranke, prve ideološke in politične “dedinje” KPS/ZKS, so bili tudi prejšnji predsedniki PS RTVS, dr. Janez Kocjančič in dr. Jernej Pikalo.)
Ali, da je aktualna varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev programov javne RTVS še vedno nekdanja domnevna sodelavka SDV Ilinka Todorovski.
Ali, da je ena od najvidnejših urednic in celo formalnih tožnic aktualnega premiera Vlade RS pred sodno vejo oblasti Mojca Pašek Šetinc v zvezi z enim najbolj aktivnih lobistov podzemlja “vzporedne/globoke/ugrabljene države” Miletom Šetincem.
Ali da je nesmrtna politična oddaja Studio city postala ekskluzivna aktivistična politična in ideološka agitacija in propaganda najbolj napadalnih levih ekstremistov Levice, zbranih okoli aktivističnega ekstremističnega levega tednika Mladina, financiranega iz sumljivih kriminalnih udbo-partijskih finančnih virov v zamejstvu in v davčnih oazah. Seveda tudi ni naključje, da ne-profesionalno aktivistično in politično pristran(kar)sko oddajo že dolga leta vodi kot zunanji sodelavec egocentrično nastopaški ter gostobesedni Marcel Štefančič, ki je tudi eden od nosilnih in najvplivnejših urednikov in avtorjev tednika Mladina.
Skrajno ne-profesionalno in ne-pošteno pa je, če kljub svoji pristranskosti tožeče stranke pred sodišči še vedno občasno poročata in celo komentirata dogajanja in dogodke v zvezi z vlado, stranko SDS in vladajočo koalicijo (SDS, SMC, NSi) članici uredništva IP TVS Eugenija Carl in Mojca Pašek Šetinc, ki sta v razmerju do predsednika vlade, stranke SDS, do koalicijske vlade SDS, SMC, NSi kot tožeči stranki pred sodišči izpričano pristranski in nesposobni profesionalno korektnega poročanja ter komentiranja o vseh teh notranje-političnih zadevah, ki se dotikajo toženega politika osebno, njegove stranke, njegove vlade in vladajoče koalicije.
Uredništvo IP TVS bi moralo ravnati enako kot v primerih, ko kateri od urednikov ali novinarjev RTVS kandidira na volitvah: ko kdo nastopi na veljavnih strankarskih volilnih listah kandidatov ali kot tožeča stranka na sodišču proti kateremu od politikov, političnih strank in/ali veljavnih organov oblasti, nima več nujne distance od predmeta obravnave ter ne ustreza več predpogojem za profesionalno, neodvisno, ne-aktivistično ter ne-tendenciozno opravljanje svojega poklica.
Slivencsm, Shalotka, Rudolf Kočar in še nekateri me (če vas razumem prav) želite prepričati, da je korektno, če medijev zasebnem lastništvau ne upostevamo pri ocenjevanju politične krajine v Sloveniji.
Takšno mnenje se mi zdi napačno. Potrebno je upoštevati vse medije (vključno s tem, ki ga sedaj beremo).
Če pa vendarle pristanemo na to logiko. Potem se ne šteje noben slovenski medij razen RTV Slo. Tudi POP TV, A kanal, Delo, Dnevnik, Večer… so mediji v zasebni lasti. In sleherno spotikanje ob medije M. Odlazka je potem neprimerno.
A res tako mislite?
Sine moj,
gre za to, da si je SDS svoje medije dobesedno sama sfinancirala. Vsi vemo da gre za strankarske medije in so iz tega vidika transparentni. Hkrati pa predstavljajo nekaj odstotkov medijske krajine.
Navezave leve politike z RTV, POP TV, Delom, Dnevnikom, Večerom in odlazkovim imperijem niso transparentne. Ljudje ne vedo, da so ti mediji enako strankarski kot Nova24. Ti mediji se predstavljajo kot objektivni in neodvisni, v resnici pa so pripeti na levo politiko. Tudi država jih v veliki meri financira. Hkrati predstavljajo več kot 90 % medijske krajine.
Desnica ima:
-svoje medije, ki so transparentni in v hudi manjšini
Levica ima:
-svoje medije, ki svojo pristranskost tajijo in so v hudi večini.
Vse medije do neke mere financira država. Torej je že samo razmerje 90-10 nepravično.
Moj predlog:
-ukinitev vsakršnega financiranja medijev s strani države. Ne gre samo za RTV, gre tudi za cel kup subvencij in razpisov. Namesto tega naj ima vsak državljan 0,5 %, ki jih lahko nameni za podporo mediju po njegovi izbiri.
To je resnična demokracija. In to bo resnično prevetrilo slovenski medijski prostor.
Drugače misleči, si upate podpreti ta predlog?
Slovencsm je napisal »Kaj kdo počne v privat mediju, ki ga plačuje vsak po svoji želji, je pa meni čisto vseeno.«
Vi pa izgleda menite, da ni vseeno. Dobri zasebni mediji so samo tisti, ki so desni? Četudi jih financirajo Madžari.
Prav. Vaše mnenje. Kot je tudi vaša ocena, kako je razdeljena medijska krajina v Sloveniji. To pač vidimo drugače.
Še komentar na predlog o financiranju, sofinanciranju, podpiranju, subvencioniranju itd. medijev. Moje mnenje je, da javna RTV in STA morata imeti zagotovljena sredstva, saj je njun pomen in domet nacionalnega značaja. Vse ostalo (ampak res vse, torej tako levo kot desno, cerkveno, študentsko, lokalno itd.) pa naj si svoj kruh izbori na prostem trgu. Tako kot si ga moramo vsi ostali. Brez podpor v kakršni koli obliki. Pol odstotka dohodnine pa še sedaj lahko namenjate komu pač želite. Si pa mislim, da je izplen medijev na tem področju zelo slab.
***
p.s. Na temo »Sine moj«. Obstaja precejšnja verjetnost, da sem starejši od vas. 🙂
Gospod Čakš je kar nazorno razložil medijsko situacijo pri nas. Verjamem, da je vsesplošna ofenziva leve strani v zadnjem letu tudi v tujini obrodila sadove.
Komisija je pričakovala nekaj drugega in je ob odhodu krepko umirila konje. Škoda, ker ni Janša to diplomatsko izkoristil.
Če Čakševemu poročilu dodamo še dokazno gradivo Rada Pezdira iz njegove zadnje knige imamo dejstva na dlani. Manevri *Drugače mislečega* in podobnih, postanejo otroške pravljice.
Tudi jaz tako mislim.
RTV SLO, STA in tiskani mediji v Sloveniji so v lasti Martina Odlazka,člana SD pravni naslednik ZKS danes preoblecenec v SD ?
Mislim,da je to največji problem za demokracijo Slovenije in objektivno porocanje.
Pri tem sta kar dva akterja tiskana medija dnevnika DELO in VECER ki ga obvlada Martin Odlazek ? Oba dnevnika sta daleč od OBJEKTIVNEGA POROCANJA !
Kolega Rudolf, tako kot si rekel, kdor ni sposoben obsodit vse totalitarne režime in še posebno komunizma, ki je moril svoje lastno ljudstvo brez pravičnih sodnih postopkov, ga lahko brez zadržkov etiketiramo z ekstrmnim skrajnim levičarjem, takšnih ljudi na oblasti se je pa resnično za bat in kar je še najbolje zaskrbljujoče, da jih kar nekaj greje stolčke državnega zbora radikalene in destruktivne opozicije KUL.
Dobro ste povedali. Imamo tri IZME, ki jih je EU obsodila.
Mislim, da so Levi-Fašisti čisto enaki, kot Desni Fašisti.
V Sloveniji Levi-Fašisti, še vedno zganjajo teror in teptajo demokracijo.