Študija: Slovenska spletna medijska krajina visi v levo in antivladno stran. Pomembna utež portal RTV SLO

Rok Čakš
12

Medijska svoboda in pluralizem sta visoko na lestvici vrednot Evropske unije. In zanimivo je, da se o pluralnosti slovenske medijske krajine med strokovnjaki in v javnem prostoru govori zelo malo. Kot da je s tem v naši državi vse v najlepšem redu.

Da ni ravno tako, kaže nedavna raziskava medijske krajine, ki jo je za Ministrstvo za kulturo opravila Fakulteta za medije. V raziskavo so vključili 10 najbolj obiskanih slovenskih spletih medijskih portalov.

Med rezultati študije v oči bode, da je med najmanj uravnoteženimi ravno portal javne RTV Slovenija. Ta izkazuje celo za slovenski prostor nadpovprečno stopnjo leve nazorske orientacije v člankih ter protivladnih stališč, medtem ko kritičnih tekstov do leve opozicije praktično ne objavlja.

Med največjimi slovenskimi spletnimi portali je nazorsko najbolj uravnotežen Siol.net, čeprav tudi ta objavlja več protivladnih kot provladnih stališč.

Kot poudarjajo v študiji, so svobodni in neodvisni mediji eden od pogojev demokracije. Vendar demokracija ne zahteva le svobode, ampak tudi enakopravnost izražanja. “Gre za to, da so stališča različnih družbenih skupin predstavljena v javnosti na celovit in korekten način, pri čemer pride do izraza pomen medijskega pluralizma.”

Pri tem ni problem, da je posamezen medij nazorsko in politično opredeljen (z izjemo javnih medijev, kot je RTV Slo in STA, ki morajo biti nepristranski do političnih akterjev ter nazorsko pluralni). Navsezadnje ima večina medijev v etabliranih demokracijah oblikovan prepoznaven nazorski in ideološki profil (liberalen, socialdemokratski, konservativen). Pomembno pa je, da je politični prostor kot celota vsaj uravnotežen, se pravi, da je sestavljen iz medijev različnih nazorskih orientacij, ki so po svojem dosegu vsaj približno enakovredni.

V raziskavo so vključili 10 najbolj obiskanih slovenskih spletnih medijev in sicer 24ur.com, Siol.net, Rtvslo.si, Slovensenovice.si, Svet24.si, Žurnal24.si, delo.si, dnevnik.si, vecer.com in nova24tv.si.

Vir: Raziskava medijske krajine 2021, Fakulteta za medije

Pri ugotavljanju stopnje politične in vrednotno-nazorske heterogenosti oz. pluralizma najpomembnejših slovenskih medijev, so določili teme, ki v slovenski javnosti sprožajo močne razprave, in določili tudi obdobja in (znotraj časovnice marec-septembrer 2020), da člankov ne bi bilo preveč. Preučili so 1.434 medijskih objav na teme ukrepov Vlade RS v zvezi s COVID-19, medijsko zakonodajo ter odnos politike do migrantske krize. 

Prva splošna ugotovitev raziskave je bila, da je večina objav imela uravnotežen odnos do obravnavane tematike. Med tistimi, ki pa niso (teh je 47,6 %), pa jih je kar dve tretjini imelo antivladen odnos do obravnavane tematike.

Pregled objav glede na nazorske orientacije (levo-desno-nevtralno) je bilo največ, dve tretjini objav z nevtralnim nazorom. Med preostalimi objavami pa so močno prevladovale objave z levo nazorsko orientacijo (66,5 %).

Med konkretnimi mediji najbolj uravnoteženo poročata Siol.net in Slovenske novice. Tudi večina ostalih medijev izkazuje znaten delež uravnoteženih medijskih objav. Pri provladnih tekstih izrazito od vseh ostalih izstopa Nova24TV.si, pri antivladnih tekstih pa prednjačijo Dnevnik.si, Svet24.si, Vecer.com in nacionalkin portal rtvslo.si.

Vir: Raziskava medijske krajine, Fakulteta za medije

Raziskovalci posebej izpostavljajo portal RTV Slovenija kot javni medij, ki bi moral ohranjati politično nepristranskost in nazorsko pluralnost. Ampak empirični podatki kažejo, da je 41,5 % preučevanih objav neuravnoteženih, pri čemer izrazito izstopajo antivladni teksti – takšnih je 94,1 %, provladnih pa 5,9 %.

Zanimivo je tudi, da, razen Nove24TV.si in v manjši meri Žurnala in Siola, drugi mediji praktično ne objavljajo tekstov, ki bi bili kritični do sedanje opozicije.

Nazorska orientacija objav: Nova24TV.si na eni strani, vsi ostali na drugi

Kar se tiče nazorske konotacije v medijskih objavah na preučevane teme, je večina objav nazorsko nevtralnih, razen pri Novi24TV.si, kjer izrazito prevladujejo desna politično-nazorska stališča.

V vseh ostalih medijih pa med nazorsko profiliranimi objavami izrazito prevladuje leva vrednotna opredelitev.

Vir: (klik za povečavo)

Med vključenimi v raziskavo so levo najbolj nagnjeni Dnevnik, Večer, Svet24.si, Delo ter ponovno MMC RTV Slovenija. Desno orientiranih objav v teh medijih praktično ni, ali pa so močno v manjšini. Tu in tam se pojavijo na Siolu, v Žurnalu in Slovenskih novicah. Na portalu RTV Slovenija jih raziskovalci niso zasledili.

Študija Fakultete za medije: “Javni medij rtvslo.si je glede na nazorske orientacije izrazito neuravnotežen, saj ima ob 72,1 % nazorsko nevtralnih prispevkih 27,9 % levih prispevkov. Desno orientiranih prispevkov v vzorcu nismo zasledili”.

Raziskovalci so ugotavljali tudi intenzivnost stališč v medijskih objavah. Močno izražena stališča so najbolj značilna za Nova24TV.si, dokaj visoke deleže objav z močnimi stališči imajo tudi Dnevnik.si, Svet24.si in Vecer.com. Sicer pa večinoma prevladujejo zmerna stališča, pa tudi blaga imajo svoje zastopstvo.

Preiskovalci so med drugim še ugotovili, da je med prispevki, ki obravnavajo ukrepe vlade za zajezitev epidemije in medijsko svobodo, izrazito več takšnih, ki so do vlade kritični, kot pa takih, ki so ji naklonjeni. Pri obravnavi migrantske krize pa je to razmerje precej bolj uravnoteženo. Zanimivo je tudi, da je prispevkov na prvi dve temi več levo kot desno usmerjenih, pri migrantski tematiki pa jih je več desno kot levo usmerjenih.

Glede portala RTV Slovenija pa preiskovalci ugotavljajo, da je v smislu politične uravnoteženosti in nazorske nevtralnosti manj uravnotežen kot nekateri zasebni mediji, tudi 24ur.com. “Nekateri drugi mediji, kot sta Siol.net in Žurnal24.si, imata občutno bolj uravnotežen odnos do slovenskih političnih akterjev, pa tudi precej manj poudarjeno ideološko orientacijo,” še zapišejo raziskovalci slovenske medijske krajine.

Študija empirično potrdila, kar tako ali tako že vemo
Nič novega, bi lahko rekli na prvo žogo po raziskavi, ki so jo opravili  na Fakulteti za medije. Kdor živi v Sloveniji vsaj nekaj časa, se vsaj malo spozna in spremlja medijsko krajino, razume slovensko in ni slep in gluh, ve, da na njej dominirajo nazorsko levo in v tem obdobju izrazito protivladno usmerjeni mediji. Ter da je posledično medijski pluralizem večja šibka točka domače demokracije, kot so tisti iz Slovenije, ki sedaj tujcem pozornost usmerjajo na druge njene domnevne probleme, pripravljeni priznati.

Pa vendar je pričujoča znanstvena obravnava (spletne) medijske krajine, oziroma najmočnejših igralcev v njej, pomembnejša kot se zdi. Nekaj je, če o neuravnoteženosti medijske scene govorimo po občutku, drugo pa, če je zadeva metodološko raziskana, kot velja za ta primer.

Za pošteno razpravo na to temo bi v Sloveniji enkrat morali vsi njeni deležniki kot objektivno dejstvo sprejeti (in priznati), da je pač medijsko levica precej močnejša in dominantnejša od konservativne ali desne strani. Ko gre za medije v zasebnem lastništvu, ji to ne bi smeli šteti za slabo – so pač spretnejši, uspešneje so akumulirali kapital, ki jim je bil na voljo po osamosvojitvi, da so pod svojim okriljem lahko ohranili nekatere tradicionalne medijske trdnjave. Resda so imeli z navezavo na prejšnji sistem izhodiščno prednost, a danes, 30 let kasneje, tehnološko, ideološko in drugače živimo v povsem drugačnem svetu, ki spretnim in sposobnim odpira mnogo priložnosti.

Drugače pa velja za medij v skupni lasti – javno RTV. Takšnega družbeno-aktivističnega pristopa, kot si ga privoščijo nekateri novinarji oz. nekatera uredništva zdaj, oziroma kadarkoli je na oblasti desnosredinska vlada, si na nacionalki enostavno ne bi smeli dovoliti. Za javni medij ni normalno, da ima posledično v družbi tako polarizirajoče zaupanje, kot to velja za RTV – kot smo pred časom prikazali v naši anketi, ima, skupaj s tednikom Mladina, najvišje zaupanje med volivci levih strank, in, skupaj z istim tednikom, najnižje zaupanje med volivci strank desnosredinske koalicije. 12,75 evra mesečno na položnicah pa te ideološke razdeljenosti ne pozna.

Vsaj to bi si odgovorni na RTV, ko se v svoj slonokoščeni stolp zapirajo pred kritikami in se sklicujejo na medijsko neodvisnost in avtonomijo, vendarle morali vzeti k srcu. Nič ni narobe s kritičnostjo do oblasti, če je ta zmerna, argumentirana in uravnotežena ne glede na to, katere barve so tisti na oblasti. A samoumevnost levo-liberalnega duha na javnem mediju bi moralo zamenjati razumevanje, da v slovenski družbi obstajajo še drugi, ekvivalentni pogledi na svet, ki si zaslužijo enakovreden status v medijskem prostoru javnega servisa. Temu se reče uravnoteženost in pluralizem, ki ga kot eno svojih temeljnih vrednot navsezadnje zagovarja tudi Evropska unija. In ravno ta demokratična prvina na RTV Slovenija že dolgo nima mesta, kot bi si ga zaslužila.

12 KOMENTARJI

  1. Naj kar pride “inkvizicija” iz EU, bo imela kaj videti, če bo le hotela gledati. Medijska krajina je skrajno leva in pika.
    Naj se to že enkrat neha.

  2. Bo kdo na RTV ju reagiral na rezultate raziskave Fakultete za medije!? Bomo delali raziskave in ankete, ki so same sebi namen in dajo nekaterim zaslužiti!? Pot pod noge, v smer uravnoteženja in pluralizacije “de facto”!

  3. Desnica bo gladko izgubila volitve, če ne bo uravnotežila medijev. Začne se naj se z enostavnim a nujnim korakom – ukinitvijo rtv naročnine. Nadaljuje pa z svobodnim izbiranjem naročenih programov pri kabelskih operaterjih.

  4. “Kot poudarjajo v študiji, so svobodni in neodvisni mediji eden od pogojev demokracije.”
    A še kdo verjame v pravljice o neodvisnih medijih? To je isto kot vera v Božička.

  5. Ponavljam! Vsak uporabnik medijev javnega značaja naj se sam odloči , komu bo obvezno plačeval mesečni prispevek v višini prispevka za RTV Slovenija 12,75 evrov (3.055,41 SIT) v celoti ali po delih. Osebno bi ga razdelil med RTV Slovenije, Radio Ognjišče, Nova 24TV in združenje lokalnih medijev, saj nam le ti prinesejo največ konkretnih gradiv. Lahko bi ga povečal tudi na 16 evrov ali 3834,24 SIT. Zakaj navajam SI tolarje? Da dobite občutek, da to svoj čas ni bi bilo malo denarja. Pa še to! Nekajkrat se je že zgodilo, da je nekdo izklopil posredovanje TV oddaj RTRS Banjaluka na Telekom omrežju v paketu Balkan, ko so skušali srbski in drugi avtorji prikazati, kaj se je dejansko dogajalo v Jasenovcu – film Rada v Jasenovcu in na 1. marec 1992. leta v Sarajevu. Če v Sloveniji sedaj vemo za 300 povojnih grobišč Slovencev in predvsem drugih, zakaj ne bi smeli vedeti za preje navedeni dogajanji?

  6. Raziskava je bila narejena med Marcom in Septembrom 2020. Del tega obdobja je bil Siol.net v procesu prodaje. Sedaj je Siol.net silno provladni in desni.

    Vidimo tudi, da je večina medijev nevtralnih, razen Nova24. Vidimo tudi, da je Nova24 zelo malo brana/gledana. Zanimivo bi bilo videti kakšni podatki veljajo za Domovino.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime