Študija: Slovenska spletna medijska krajina visi v levo in antivladno stran. Pomembna utež portal RTV SLO

Rok Čakš
Vir osn. foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Medijska svoboda in pluralizem sta visoko na lestvici vrednot Evropske unije. In zanimivo je, da se o pluralnosti slovenske medijske krajine med strokovnjaki in v javnem prostoru govori zelo malo. Kot da je s tem v naši državi vse v najlepšem redu.

Da ni ravno tako, kaže nedavna raziskava medijske krajine, ki jo je za Ministrstvo za kulturo opravila Fakulteta za medije. V raziskavo so vključili 10 najbolj obiskanih slovenskih spletih medijskih portalov.

Med rezultati študije v oči bode, da je med najmanj uravnoteženimi ravno portal javne RTV Slovenija. Ta izkazuje celo za slovenski prostor nadpovprečno stopnjo leve nazorske orientacije v člankih ter protivladnih stališč, medtem ko kritičnih tekstov do leve opozicije praktično ne objavlja.

Med največjimi slovenskimi spletnimi portali je nazorsko najbolj uravnotežen Siol.net, čeprav tudi ta objavlja več protivladnih kot provladnih stališč.

Kot poudarjajo v študiji, so svobodni in neodvisni mediji eden od pogojev demokracije. Vendar demokracija ne zahteva le svobode, ampak tudi enakopravnost izražanja. "Gre za to, da so stališča različnih družbenih skupin predstavljena v javnosti na celovit in korekten način, pri čemer pride do izraza pomen medijskega pluralizma."

Pri tem ni problem, da je posamezen medij nazorsko in politično opredeljen (z izjemo javnih medijev, kot je RTV Slo in STA, ki morajo biti nepristranski do političnih akterjev ter nazorsko pluralni). Navsezadnje ima večina medijev v etabliranih demokracijah oblikovan prepoznaven nazorski in ideološki profil (liberalen, socialdemokratski, konservativen). Pomembno pa je, da je politični prostor kot celota vsaj uravnotežen, se pravi, da je sestavljen iz medijev različnih nazorskih orientacij, ki so po svojem dosegu vsaj približno enakovredni.

V raziskavo so vključili 10 najbolj obiskanih slovenskih spletnih medijev in sicer 24ur.com, Siol.net, Rtvslo.si, Slovensenovice.si, Svet24.si, Žurnal24.si, delo.si, dnevnik.si, vecer.com in nova24tv.si.

Vir: Raziskava medijske krajine 2021, Fakulteta za medije


Pri ugotavljanju stopnje politične in vrednotno-nazorske heterogenosti oz. pluralizma najpomembnejših slovenskih medijev, so določili teme, ki v slovenski javnosti sprožajo močne razprave, in določili tudi obdobja in (znotraj časovnice marec-septembrer 2020), da člankov ne bi bilo preveč. Preučili so 1.434 medijskih objav na teme ukrepov Vlade RS v zvezi s COVID-19, medijsko zakonodajo ter odnos politike do migrantske krize. 

Prva splošna ugotovitev raziskave je bila, da je večina objav imela uravnotežen odnos do obravnavane tematike. Med tistimi, ki pa niso (teh je 47,6 %), pa jih je kar dve tretjini imelo antivladen odnos do obravnavane tematike.



Pregled objav glede na nazorske orientacije (levo-desno-nevtralno) je bilo največ, dve tretjini objav z nevtralnim nazorom. Med preostalimi objavami pa so močno prevladovale objave z levo nazorsko orientacijo (66,5 %).

Med konkretnimi mediji najbolj uravnoteženo poročata Siol.net in Slovenske novice. Tudi večina ostalih medijev izkazuje znaten delež uravnoteženih medijskih objav. Pri provladnih tekstih izrazito od vseh ostalih izstopa Nova24TV.si, pri antivladnih tekstih pa prednjačijo Dnevnik.si, Svet24.si, Vecer.com in nacionalkin portal rtvslo.si.

Vir: Raziskava medijske krajine, Fakulteta za medije


Raziskovalci posebej izpostavljajo portal RTV Slovenija kot javni medij, ki bi moral ohranjati politično nepristranskost in nazorsko pluralnost. Ampak empirični podatki kažejo, da je 41,5 % preučevanih objav neuravnoteženih, pri čemer izrazito izstopajo antivladni teksti - takšnih je 94,1 %, provladnih pa 5,9 %.

Zanimivo je tudi, da, razen Nove24TV.si in v manjši meri Žurnala in Siola, drugi mediji praktično ne objavljajo tekstov, ki bi bili kritični do sedanje opozicije.

Nazorska orientacija objav: Nova24TV.si na eni strani, vsi ostali na drugi


Kar se tiče nazorske konotacije v medijskih objavah na preučevane teme, je večina objav nazorsko nevtralnih, razen pri Novi24TV.si, kjer izrazito prevladujejo desna politično-nazorska stališča.

V vseh ostalih medijih pa med nazorsko profiliranimi objavami izrazito prevladuje leva vrednotna opredelitev.

Vir: (klik za povečavo)


Med vključenimi v raziskavo so levo najbolj nagnjeni Dnevnik, Večer, Svet24.si, Delo ter ponovno MMC RTV Slovenija. Desno orientiranih objav v teh medijih praktično ni, ali pa so močno v manjšini. Tu in tam se pojavijo na Siolu, v Žurnalu in Slovenskih novicah. Na portalu RTV Slovenija jih raziskovalci niso zasledili.

Študija Fakultete za medije: "Javni medij rtvslo.si je glede na nazorske orientacije izrazito neuravnotežen, saj ima ob 72,1 % nazorsko nevtralnih prispevkih 27,9 % levih prispevkov. Desno orientiranih prispevkov v vzorcu nismo zasledili".


Raziskovalci so ugotavljali tudi intenzivnost stališč v medijskih objavah. Močno izražena stališča so najbolj značilna za Nova24TV.si, dokaj visoke deleže objav z močnimi stališči imajo tudi Dnevnik.si, Svet24.si in Vecer.com. Sicer pa večinoma prevladujejo zmerna stališča, pa tudi blaga imajo svoje zastopstvo.

Preiskovalci so med drugim še ugotovili, da je med prispevki, ki obravnavajo ukrepe vlade za zajezitev epidemije in medijsko svobodo, izrazito več takšnih, ki so do vlade kritični, kot pa takih, ki so ji naklonjeni. Pri obravnavi migrantske krize pa je to razmerje precej bolj uravnoteženo. Zanimivo je tudi, da je prispevkov na prvi dve temi več levo kot desno usmerjenih, pri migrantski tematiki pa jih je več desno kot levo usmerjenih.

Glede portala RTV Slovenija pa preiskovalci ugotavljajo, da je v smislu politične uravnoteženosti in nazorske nevtralnosti manj uravnotežen kot nekateri zasebni mediji, tudi 24ur.com. "Nekateri drugi mediji, kot sta Siol.net in Žurnal24.si, imata občutno bolj uravnotežen odnos do slovenskih političnih akterjev, pa tudi precej manj poudarjeno ideološko orientacijo," še zapišejo raziskovalci slovenske medijske krajine.



KOMENTAR: Rok Čakš
Študija empirično potrdila, kar tako ali tako že vemo
Nič novega, bi lahko rekli na prvo žogo po raziskavi, ki so jo opravili  na Fakulteti za medije. Kdor živi v Sloveniji vsaj nekaj časa, se vsaj malo spozna in spremlja medijsko krajino, razume slovensko in ni slep in gluh, ve, da na njej dominirajo nazorsko levo in v tem obdobju izrazito protivladno usmerjeni mediji. Ter da je posledično medijski pluralizem večja šibka točka domače demokracije, kot so tisti iz Slovenije, ki sedaj tujcem pozornost usmerjajo na druge njene domnevne probleme, pripravljeni priznati. Pa vendar je pričujoča znanstvena obravnava (spletne) medijske krajine, oziroma najmočnejših igralcev v njej, pomembnejša kot se zdi. Nekaj je, če o neuravnoteženosti medijske scene govorimo po občutku, drugo pa, če je zadeva metodološko raziskana, kot velja za ta primer. Za pošteno razpravo na to temo bi v Sloveniji enkrat morali vsi njeni deležniki kot objektivno dejstvo sprejeti (in priznati), da je pač medijsko levica precej močnejša in dominantnejša od konservativne ali desne strani. Ko gre za medije v zasebnem lastništvu, ji to ne bi smeli šteti za slabo - so pač spretnejši, uspešneje so akumulirali kapital, ki jim je bil na voljo po osamosvojitvi, da so pod svojim okriljem lahko ohranili nekatere tradicionalne medijske trdnjave. Resda so imeli z navezavo na prejšnji sistem izhodiščno prednost, a danes, 30 let kasneje, tehnološko, ideološko in drugače živimo v povsem drugačnem svetu, ki spretnim in sposobnim odpira mnogo priložnosti. Drugače pa velja za medij v skupni lasti - javno RTV. Takšnega družbeno-aktivističnega pristopa, kot si ga privoščijo nekateri novinarji oz. nekatera uredništva zdaj, oziroma kadarkoli je na oblasti desnosredinska vlada, si na nacionalki enostavno ne bi smeli dovoliti. Za javni medij ni normalno, da ima posledično v družbi tako polarizirajoče zaupanje, kot to velja za RTV - kot smo pred časom prikazali v naši anketi, ima, skupaj s tednikom Mladina, najvišje zaupanje med volivci levih strank, in, skupaj z istim tednikom, najnižje zaupanje med volivci strank desnosredinske koalicije. 12,75 evra mesečno na položnicah pa te ideološke razdeljenosti ne pozna. Vsaj to bi si odgovorni na RTV, ko se v svoj slonokoščeni stolp zapirajo pred kritikami in se sklicujejo na medijsko neodvisnost in avtonomijo, vendarle morali vzeti k srcu. Nič ni narobe s kritičnostjo do oblasti, če je ta zmerna, argumentirana in uravnotežena ne glede na to, katere barve so tisti na oblasti. A samoumevnost levo-liberalnega duha na javnem mediju bi moralo zamenjati razumevanje, da v slovenski družbi obstajajo še drugi, ekvivalentni pogledi na svet, ki si zaslužijo enakovreden status v medijskem prostoru javnega servisa. Temu se reče uravnoteženost in pluralizem, ki ga kot eno svojih temeljnih vrednot navsezadnje zagovarja tudi Evropska unija. In ravno ta demokratična prvina na RTV Slovenija že dolgo nima mesta, kot bi si ga zaslužila.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Odmev tedna: Pepelnati Ostržek
  • 22. 12. 2023
Andreja Gregorič Berdajs: Počutim se, kot bi dobila krila (2. del)
  • 13. 01. 2024
Politiki bi kar sami opravljali delo novinarjev v podkastih, hkrati pa bi ga njim kar se da omejili z zakonom o medijih
  • 17. 01. 2024

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja