Kdo vse bo z zakonom »za bogate« na boljšem

Stranke levega političnega pola vztrajajo, da gre v primeru sprejetja interventnega zakona za razvoj Slovenije za zakon »za bogate« oziroma zakon »za razkroj socialne države«. Pri tem se jim zdi sporna uvedba socialne kapice pri 7.500 evrih bruto plače. A t. i. omnibus zakon prinaša mnogo več kot to, saj posega v kar deset drugih zakonov.

Kmalu po nastopu vlade Roberta Goloba leta 2022 je državni zbor sprejel zakon za zmanjšanje škodljivih vplivov politike, ki so ga pripravili v Inštitutu 8. marec. S sprejeto ureditvijo so posegli v 11 drugih zakonov, čemur je tedaj poleg opozicije nasprotovala tudi zakonodajnopravna služba. »Zakon vsebuje določbe, s katerimi se posega v 11 veljavnih zakonov, pri čemer nekatere spremembe veljavnih zakonov, v katere posega predmetni zakon, še niso stopile v veljavo,« so opozorili v poslanskih skupinah SDS in NSi, potem ko so na ustavno sodišče naslovili zahtevo za oceno ustavnosti zakona. Dodali so, da zakoni, v katere se posega, niso istovrstni in med seboj neločljivo povezani, zato uporaba t. i. omnibus pristopa ni utemeljena. Ko je ustavno sodišče lani odločilo, da zakon ni v neskladju z ustavo, se je oglasil Janez Janša in zapisal: »Absolutno vesela novica, Inštitut 8. marec. Hvala. Ustavna pot za odpravo norosti vaše stranke Levica v enem zamahu je sedaj na široko odprta.«

Rečeno – storjeno. Kmalu po letošnjih volitvah so stranke NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca vložile interventni zakon za razvoj Slovenije, ki ga je državni zbor tudi ob podpori SDS sprejel 11. maja. »Verjamemo, da je zakon dober za ljudi in da je prvi korak k premikom v državi. Žal ne moremo naenkrat rešiti vsega, je pa to dober začetek in nakazuje smer našega dela – k razbremenjevanju ljudi in gospodarstva, ki bodo lažje in več ustvarili in tako od svojega dela in truda imeli več,« so v NSi izrazili zadovoljstvo z napovedanimi spremembami. Kaj torej zakon prinaša? Kdo bo na boljšem in kdo ne? V nadaljevanju povzemamo ključne vsebinske spremembe, mnenje o njih pa si ustvarite sami.

Zakon o dohodnini

Številne spremembe se obetajo normiranim samostojnim podjetnikom. Po spremembi zakona o dohodnini se meja za izstop iz sistema normiranih odhodkov s 60.000 zvišuje na 150.000 evrov za polne normirance, za popoldanske pa se zvišuje s 30.000 na 70.000 evrov. S 45.000 na 110.000 evrov se zvišuje meja za zavezance, ki so bili v zadnjih dveh letih tako polni kot popoldanski normiranci, ter s 60.000 na 150.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva. Odpravlja se omejitev ponovnega vstopa v sistem normirancev za tiste, ki so iz njega izstopili. Meja za izpolnjevanje kriterija normiranca se je z devet mesecev obveznega zavarovanja skrajšala na pet.

Spreminja se tudi lestvica priznanih normiranih odhodkov. Do 100.000 evrov se prizna 80 odstotkov, od 100.000 do 120.000 evrov se prizna 70 odstotkov, od 120.000 do 150.000 evrov se prizna 40 odstotkov, nad 150.000 evrov pa nič odstotkov. Za popoldanske normirance pa so številke naslednje: do 50.000 evrov se prizna 80 odstotkov, od 50.000 do 70.000 evrov se prizna 70 odstotkov, nad 70.000 evrov pa nič odstotkov.

Zakon poleg tega uvaja znižanje davka pri obdavčitvi oddajanja nepremičnin v najem, in sicer s 25 na 15 odstotkov. Davek lahko znaša tudi le pet odstotkov, če se nepremičnina oddaja v najem mladim družinam – rezidentu do dopolnjenega 30. leta starosti, ki v njej biva, ali rezidentu, ki vzdržuje vsaj enega otroka, mlajšega od 18 let, s katerim biva v nepremičnini.

Zakon uvaja znižanje davka pri obdavčitvi oddajanja nepremičnin v najem, in sicer s 25 na 15 odstotkov.

Zakon o prispevkih za socialno varnost

V zakonu o prispevkih za socialno varnost se uvaja t. i. socialna kapica, kar pomeni, da je najvišja osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost 7.500 evrov, kolikor znaša trikratnik povprečne plače. Če osnova ta znesek presega, se prispevki obračunajo in plačajo od zneska 7.500 evrov.

Gre za ukrep, s katerim želijo v državi zadržati razvojne kadre. Tadej Ostrc (Demokrati) je za oddajo Tarča na TV Slovenija povedal: »Gre za tiste poklice, kjer imamo inženirje. Novartis je postavil investicijo v Sloveniji – biotehnologija, biofarmacija. Oni so mi rekli: Če ne razbremenite stroškov dela, bomo hale zapustili in šli naprej. Danes isto plačani poklic v bruto plači dobi neprimerljivo manj kot na Hrvaškem ali v Avstriji in to je nekaj, česar se moramo lotiti.«

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Ključna novost v tem zakonu je, da zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje, lahko prejema polno starostno pokojnino, čeprav po svoji želji delo nadaljuje. Do zdaj so bili zavarovanci, ki so delali polni delovni čas, upravičeni do 40 odstotkov pokojnine. Pokojnina se ne izplačuje, če oseba ne dela zaradi začasne zadržanosti, daljše od 30 koledarskih dni.

Zmanjšuje se tudi zavarovalna osnova za plačevanje prispevkov za samozaposlene in kmete, katerih letni prihodek ne preseže letne minimalne plače. Zavarovalna osnova predstavlja osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, starševsko varstvo ter zavarovanje za primer poškodb pri delu in poklicne bolezni. Osnova se po novem namesto pri 60 odstotkih povprečne letne plače določa pri 45 odstotkih letne minimalne plače, a zavarovanci lahko ta ukrep izkoristijo enkrat za obdobje 24 mesecev.

Zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje, lahko prejema polno starostno pokojnino, čeprav po svoji želji delo nadaljuje.

Zakon o dolgotrajni oskrbi

Po novem se od pokojnin prispevek za dolgotrajno oskrbo ne obračunava in ne plačuje. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije nima obveznosti obračunavanja, odtegovanja ali poročanja o tem prispevku. Poleg upokojencev bodo prispevek prenehali plačevati popoldanski samostojni podjetniki ter posamezniki, ki prispevek že plačujejo z naslova redne zaposlitve in ga danes dodatno plačujejo še zaradi dohodkov iz drugega pravnega razmerja, kot je na primer podjemna pogodba.

Po novem se od pokojnin prispevek za dolgotrajno oskrbo ne obračunava in ne plačuje.

Zakon o delovnih razmerjih

Sprememba zakona o delovnih razmerjih določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Najmanj 90 dni prej lahko delavec pisno predlaga nadaljevanje delovnega razmerja, delodajalec pa mu mora v 30 dneh nato sporočiti svojo odločitev. Če tega ne stori, se šteje, da se delovno razmerje nadaljuje brez prekinitve pod enakimi pogoji. Delavec lahko v zvezi z delodajalčevo odločitvijo zahteva tudi sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Zakon o davku na dodano vrednost

Sprememba zakona o davku na dodano vrednost namesto 9,5-odstotne uvaja petodstotno stopnjo davka za naslednja osnovna živila: pšenična moka, kruh, testenine, goveje meso, svinjsko meso, piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor, izdelki, ki so prilagojeni specifičnim zdravstvenim, presnovnim ali fiziološkim potrebam posameznika, zaradi katerih ta potrebuje posebna živila za preprečevanje zdravstvenih težav. Poleg tega se bo petodstotna stopnja davka po novem obračunala za semena, sadike ter gnojila živalskega ali rastlinskega izvora.

Zakon o zdravstveni dejavnosti

Številne spremembe se obetajo na področju zdravstva in lani sprejete novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Njene omejitve se zdaj rahljajo. Po novem se odpravlja omejitev razpolaganja z dobičkom iz javnih sredstev za zdravnike koncesionarje, ki so tega do zdaj morali vlagati v razvoj, investicije v prostore in opremo ter zaposlene. Zakon odpravlja pogoj za direktorje javnih zdravstvenih zavodov, ki določa, da ta ne sme biti hkrati zaposlen pri koncesionarju. Odpravlja se določba, da lahko koncesionar zdravstveno dejavnost izven obsega podeljene koncesije izvaja kot tržno dejavnost le v skladu z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Odpravlja se tudi omejitev, da koncesijski program lahko izvajajo le zdravstveni delavci, zaposleni pri koncesionarju, ne pa zdravstveni delavci, ki poslujejo kot samostojni podjetniki.

Pomembna sprememba je tudi odprava prepovedi hkratnega dela v javnem zavodu in pri zasebniku, za kar mora zdravstveni delavec pridobiti soglasje direktorja javnega zavoda. Zdravnik, ki je v javnem zavodu zaposlen za polni delovni čas, lahko izven tega dejavnosti opravlja v obsegu osem ur na teden, če s tem ni povzročena motnja pri opravljanju dejavnosti javnega zavoda in če opravlja svoje naloge ter ne odklanja nadurnega dela. Zdravniku, ki v javnem zavodu ni zaposlen za polni delovni čas, pa se soglasja ne izda le, če mu delodajalec ponudi zaposlitev za polni delovni čas.

Odpravlja se prepoved sklepanja pogodb med javnimi zavodi in zasebniki. Dovoljeno je sklepanje podjemnih pogodb ali drugih pogodb civilnega prava za največ 12 mesecev z možnostjo sklepanja nove pogodbe po preteku tega obdobja.

Odpravlja se prepoved hkratnega dela v javnem zavodu in pri zasebniku.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju omejuje zahteve ZZZS za povrnitev izplačanih nadomestil v primeru navadne malomarnosti. Regresni zahtevek bi bil mogoč le pri naklepni kršitvi ali hudi malomarnosti, v primeru hude malomarnosti pa je odgovornost omejena na 20-kratnik najnižje pokojninske osnove.

Začasni ukrepi

Med začasnimi ukrepi je znižanje davčne stopnje na energente. Vlada lahko skladno z zakonom za enkratno obdobje največ devet mesecev davek obračunava po nižji, 9,5-odstotni stopnji. Prav tako se do 31. decembra letos ne uporablja zakon o gostinstvu, s katerim je vlada Roberta Goloba omejila kratkoročno oddajanje nepremičnin. Rok za vpis v register nastanitvenih obratov pa se je podaljšal do 30. junija 2027.

Do 31. decembra letos se ne uporablja zakon o gostinstvu, s katerim je vlada Roberta Goloba omejila kratkoročno oddajanje nepremičnin.

(D253: 15-17)