Kadrovanje pred odhodom: Golobova vlada utrjuje vpliv v državni upravi

Vlada Roberta Goloba v zadnjih tednih mandata pospešeno utrjuje svoj vpliv znotraj državnega aparata. Dogajanje na ministrstvih namreč odpira resna vprašanja o politični odgovornosti oblasti v odhajanju, transparentnosti zaposlovanja in dolgoročnem vplivu političnega kadrovanja na delovanje države.

Podatki o zaposlovanju v zadnjih dveh mesecih po državnozborskih volitvah kažejo izrazito kadrovsko aktivnost. Ministrstva so med 22. marcem in 26. majem objavila kar 70 razpisov za bolje plačana delovna mesta v državni upravi. Obenem je bilo v mandatu Golobove vlade za nedoločen čas zaposlenih najmanj 44 nekdanjih kabinetnih uslužbencev – ljudi, ki so bili sprva zaposleni predvsem na podlagi osebnega zaupanja ministrov in funkcionarjev.

Čeprav posamezna zaposlovanja formalno niso nezakonita, se postavlja vprašanje politične kulture in odgovornosti vlade, ki odhaja. Ali je primerno, da oblast tik pred menjavo oblasti množično kadruje na položaje, ki bodo ostali še dolgo po njenem odhodu?

Sedemdeset razpisov v dveh mesecih

Analiza razpisov na vladnem portalu razkriva intenzivno zaposlovanje v državnem aparatu. Ministrstva so objavila:

• 7 razpisov za sekretarje – gre za visoke uradniške funkcije, ki sodelujejo pri pripravi zakonodaje, usmerjanju dela direktoratov in usklajevanju med ministrstvi;
• 27 razpisov za podsekretarje – uradnike, ki pogosto vodijo ključna področja znotraj direktoratov in pripravljajo strokovne podlage za politične odločitve;
• 34 razpisov za višje svetovalce – položaje, ki pomembno vplivajo na pripravo analiz, predpisov in izvajanje politik posameznega resorja;
• 2 razpisa za vodstveni funkciji – torej za neposredno vodenje oddelkov oziroma sektorjev znotraj državne uprave.

Ne gre za običajna administrativna delovna mesta. Gre za položaje, ki pomembno vplivajo na delovanje ministrstev, pripravo zakonodaje, razporejanje sredstev in izvajanje politike.

Sekretarji so uvrščeni v 32. plačni razred, kar pomeni več kot 3.160 evrov bruto osnovne plače mesečno. Podsekretarji prejemajo okoli 2.810 evrov bruto, ob tem pa sistem omogoča dodatna napredovanja v višje plačne razrede.

V času, ko država govori o nujnosti racionalizacije javne porabe, zmanjševanju stroškov in učinkovitosti javne uprave, takšna kadrovska ekspanzija odpira pomembna vprašanja.

Rekorder po razpisih: finančno ministrstvo

Največ razpisov je objavilo ministrstvo za finance. V dobrih dveh mesecih je objavilo kar 15 razpisov:

• pet za podsekretarje – torej za uradnike z močnim vplivom na pripravo finančnih politik in proračunskih postopkov;
• deset za višje svetovalce – strokovne kadre, ki pripravljajo podlage za davčno, fiskalno in proračunsko politiko države.

Na ministrstvu zatrjujejo, da postopki potekajo skladno s kadrovskim načrtom in dejanskimi potrebami. Del razpisov naj bi ponovili, ker prvi postopki niso bili uspešni.

Toda dejstvo ostaja: vlada, ki ji mandat praktično izteka, intenzivno zaposluje kader za trajna delovna mesta v državni upravi.

Ministrstvo, ki ga ne bo več, še vedno zaposluje

Posebno pozornost je vzbudilo ministrstvo za solidarno prihodnost pod vodstvom Simona Maljevca. Gre za ministrstvo, ki ga po reorganizaciji vlade ne bo več, a je kljub temu 6. maja objavilo razpis za strokovnega sodelavca za nedoločen čas.

Maljevac zatrjuje, da ne gre za širjenje administracije, temveč zgolj za:

• nadomeščanje zaposlenih, ki so odšli drugam,
• zapolnjevanje prostih delovnih mest zaradi odsotnosti,
• zagotavljanje nadaljnjega dela na področjih dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike.

Toda javnost upravičeno zanima: zakaj se trajno zaposluje kader na ministrstvu, ki je tik pred ukinitvijo? In zakaj se takšne odločitve sprejemajo prav v obdobju političnega prehoda?

Direkcija za vode in razpis, odprt le en dan

Še več vprašanj odpira dogajanje na Direkciji RS za vode, ki deluje pod ministrstvom za naravne vire in prostor.

Direkcija je v istem obdobju objavila kar 17 razpisov za nedoločen čas:

• enega za sekretarja – položaj z velikim vplivom na upravljanje postopkov in koordinacijo projektov;
• pet za podsekretarje – uradnike, ki sodelujejo pri vodenju področij upravljanja voda in poplavne varnosti;
• tri za vodje oddelkov – neposredne vodje organizacijskih enot;
• več za višje svetovalce – strokovne kadre za pripravo projektov, razpisov in nadzor investicij.

Posebej je izstopal razpis za delovno mesto sekretarja, objavljen 7. maja, kjer se je rok za prijavo iztekel še isti dan.

Na direkciji so pojasnili, da je šlo za administrativno napako in da so razpis kasneje ponovili. Vršilka dolžnosti direktorice Lidija Kegljevič Zagorc zatrjuje, da ne gre za hitenje pred menjavo oblasti, temveč za posledico močno povečanega obsega dela. Po njenih besedah naj bi se obseg aktivnosti na vodotokih povečal za kar 300 odstotkov.

A ravno takšni primeri ustvarjajo vtis netransparentnosti in utrjujejo dvom javnosti, da so nekateri razpisi pripravljeni za vnaprej znane kandidate.

KPK opozarja na korupcijska tveganja

Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da zaposlovanja ob koncu mandata predstavljajo povečano tveganje za korupcijo.

Namestnica predsednice KPK Tina Divjak poudarja, da zaposlitveni postopki sami po sebi niso nezakoniti. Problematičen pa je politični kontekst, saj pogosto kandidirajo osebe:

• ki so bile prej zaposlene na podlagi osebnega zaupanja ministrov,
• ki so delovale v kabinetih funkcionarjev,
• ali pa so politično tesno povezane z aktualno oblastjo.

Pravni strokovnjak Marjan Kos opozarja še na pomembno dejstvo: predstojniki organov imajo v postopkih zaposlovanja pomemben vpliv na izbiro kandidatov. Minister ali vodstvo organa lahko preko zakonitih mehanizmov bistveno vpliva na končni rezultat razpisa.

To pomeni, da je formalna zakonitost postopka le del zgodbe. Drugi del je politična integriteta oblasti.

Zunanje ministrstvo rekorder po zaposlovanju svojih ljudi

Največ nekdanjih kabinetnih uslužbencev je za nedoločen čas zaposlilo zunanje ministrstvo pod vodstvom Tanje Fajon.

Med zaposlenimi so:

• Dragan Barbutovski – danes diplomat v zunanji službi;
• Patrik Bole – zaposlen kot diplomat 3. ranga;
• Gašper Ferme – postal diplomat 2. ranga;
• Vid Jereb – prav tako diplomat 3. ranga;
• Maja Kezunović Krašek – zaposlena v diplomatski službi;
• Milica Kotur – danes vodja službe;
• Kristina Plavšak Krajnc – vodja oddelka;
• Daša Windischer – zaposlena na strokovno-tehničnem delovnem mestu.

Gre torej za kadre, ki niso ostali zgolj na nižjih administrativnih položajih, temveč so dobili vplivne in trajne funkcije znotraj zunanjega ministrstva.

Ministrstvo za delo in šolstvo med največjimi kadrovskimi bazami

Na ministrstvu za delo pod vodstvom Luke Mesca so za nedoločen čas zaposlili:

• Mateja Klariča – nekdanjega kabinetnega sodelavca, ki je bil kasneje premeščen na drugo ministrstvo;
• Ano Marinšek – nekdanjo sodelavko ministrove ekipe;
• Petra Dirnbeka Vatovca – prej zaposlenega na zaupanje;
• Matjaža Razdriha – kabinetnega sodelavca;
• Gajo Lavrenčič – sodelavko v ministrovem kabinetu;
• Urško Lipovž – prav tako nekdanjo uslužbenko kabineta.

Enako število nekdanjih kabinetnih sodelavcev so zaposlili tudi na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ministra Vinka Logaja:

• Metka Goričar,
• Erna Petrač Barborič – danes sekretarka,
• Lev Pavlovski,
• Kresnica Kristina Remškar,
• Sandi Vrabec,
• Janja Zupančič.

V obeh primerih gre za ljudi, ki so bili najprej politično oziroma osebno vezani na ministra, nato pa so dobili trajnejši status v državni upravi.

Obrambno ministrstvo in vrnitev ministrice Klampfer

Na obrambnem ministrstvu so za nedoločen čas zaposlili:

• Roka Cerarja, Uršulo Majcen,
• Selmo Zupančič Lekočevič,
• Evo Truden,
• Natašo Hvala Ivančič – ki je prej delovala na ministrstvu za notranje zadeve.

Prav na obrambnem ministrstvu bo po koncu mandata delo dobila tudi ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer, ki se vrača v javno upravo na mesto sekretarke v direktoratu za obrambne zadeve.

Formalno gre za zakonsko možnost vrnitve funkcionarja v javno upravo. A politično vprašanje ostaja: ali javnost takšne poteze dojema kot običajen del sistema ali kot obliko političnega samozaščitnega mehanizma oblasti?

Kadrovanje tudi na drugih ministrstvih

Na ministrstvu za kulturo so po volitvah zaposlili:

• Marka Srako,
• Kim Komljanec,
• Michaelo Selmani,
• Dejana Štamfelja.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so za nedoločen čas zaposlili:

• Jako Hrastnika,
• Petro Fatur,
• Kristino Sever – vodjo kabineta ministra Bojana Kumra.

Na ministrstvu za infrastrukturo pod vodstvom Alenke Bratušek so zaposlili:

• Seado Lukavačkić – na strokovno-tehnično delovno mesto;
• Olgo Belec – nekdanjo državno sekretarko in članico izvršnega odbora Gibanja Svoboda.

Na ministrstvu za javno upravo so delo za nedoločen čas dobili:

• Špela Horvat – kot sekretarka;
• Bojana Bavec – kot vodja sektorja;
• Nika Podakar – kot višja svetovalka.

Na kmetijskem ministrstvu so zaposlili:

• Mirneso Rujović,
• Braneta Golubovića,
• Tamaro Dervišević,
• Tajdo Trbovšek.

Na gospodarskem ministrstvu Matjaža Hana sta zaposlitev dobila:

• Miroslav Pretnar,
• Klemen Mesarec Hercog.

Han sicer zatrjuje, da trenutno ne zaposlujejo ob koncu mandata, obenem pa priznava, da nobena vlada ni imuna na politično kadrovanje.

Problem presega eno vlado 

Drži, da politično kadrovanje ni značilno le za Golobovo vlado. Toda argument »tudi drugi so to počeli« ne more biti opravičilo.

Golobova koalicija je prišla na oblast z obljubami o depolitizaciji države, višjih etičnih standardih in drugačni politični kulturi. Prav zato je njena odgovornost danes še večja.

Volivci so poslušali obljube o novi politiki. Namesto tega pa spremljajo utrjevanje političnih omrežij v državnem aparatu tik pred menjavo oblasti.

Država ne sme postati plen vsake oblasti

Ključno vprašanje ni le, ali so postopki formalno zakoniti. Ključno vprašanje je, kakšno državo želimo.

Če vsaka nova oblast ob prihodu zaposluje svoje ljudi, ob odhodu pa jih trajno zasidra v državni aparat, potem javna uprava postopoma izgublja svojo strokovno in politično nevtralnost.

Državna uprava ne sme postati podaljšek strankarskih kabinetov. Prav tako ne sme postati varno zatočišče politično lojalnih kadrov po izgubljenih volitvah.

Zaupanje v institucije se gradi z zadržanostjo oblasti, občutkom za javni interes in spoštovanjem politične higiene – še posebej v trenutkih, ko oblast odhaja.