Kaj je za idejo vojaške akademije ter kaj o njej meni obrambni strokovnjak Vladimir Prebilič

Nedavno je nekaj nejevoljnih odzivov sprožil predlog NSi in SDS, s katerim predlagateljici sledita nekaterim željam v Slovenski vojski po spremembi sistema izobraževanja poveljujočih kadrov v SV.

Na Katedri za obramboslovje FDV so nad predlogom izrazili začudenje, kritična je bila tudi večina osrednjih medijev; izpostavljalo se je ustanovitev vojaške akademije, govorilo se je tudi o tem, kako bi "Janša in Tonin imela svoj West point," čeprav gre za idejo, ki je nastala v vojaških krogih in jo politika le skuša izvesti. 

Kje so glavni pomisleki in kaj bi spremembe prinesle Slovenski vojski?

Predlagatelji poudarjajo prednosti modularnega sistema izobraževanja in napovedujejo večjo dodano vrednost vojaškim kadrom, kritike pa letijo predvsem na račun pomanjkanja širšega družbenega in strokovnega dialoga, domnevno zapiranje vojaškega izobraževanja pred javnostjo, nedorečeno število usposobljenih kadrov ter potencialno pomanjkanje civilnega nadzora.

Ob prej omenjenih pomislekih smo za komentar prosili tudi strokovnjaka s področja obrambne tematike, dr. Vladimirja Prebiliča, sicer izrednega profesorja na Katedri za obramboslovje, ki deluje znotraj FDV. "Slovenija se je za civilno izobraževanje svojih častnikov odločila z določenim namenom. Ko se je gradila SV, smo vsem želeli poslati jasen signal, da bodo ti ljudje najprej intelektualci, šele potem bodo tudi častniki. To smo storili zavestno, lahko bi vztrajali na tem, da hočemo vojaško akademijo, a se za to nismo odločili, in to se mi zdi pravilno," pove.

"Ko se pogovarjamo o varnostnih grožnjah, izzivih in nalogah, ki jih mora opravljati slovenski častnik, se je to pokazalo za upravičeno, saj SV ni bila nikoli mišljena kot ofenzivna oborožena sila. Naše poslanstvo je mirovništvo, zaščita tistih, ki potrebujejo pomoč in obramba domovine, in za naše pripadnike velja, da so naloge vedno opravljali z odliko, ker so bili najprej ljudje in intelektualci, in so znali odmerjeno uporabljati silo," pojasni Prebilič in pove, da je sistem tudi v mednarodnem okolju deloval dobro, zato je presenečen nad željami po spremembah.

Opozarja pa na politično plat zgodbe: danes odločevalci postajajo ljudje, ki vojske ne razumejo, in ji zgolj nasprotujejo, ter jo hočejo ukiniti, zato se boji, da bi nasprotniki vojske mogoče lahko s premalo pretehtanimi odločitvami v roke dobili še več "materiala" za izpolnitev svojih ciljev. Po drugi strani pa svari pred potencialnimi skušnjavami vpletanja katerekoli politične stranke v kateremkoli času v vojaški sistem, saj smo po njegovih besedah še mlada demokracija.

Prebilič: "Moduli so prava rešitev." Jih bomo dobili?

Spremembe v smeri vojaške akademije bi bile po njegovem potrebne, če bi nam grozile velike konvencionalne grožnje s potencialno veliko uporabo sile, trenutno varnostno okolje, pa, tako Prebilič, "varnostno okolje vedno bolj zahteva vključevanje civilnih strokovnih znanj, od kibernetske varnosti naprej." Meni tudi, da bi zaprt sistem akademskega izobraževanja vojsko oddaljil od ljudi in od civilnega nadzora.

"Moduli so bili prava rešitev, in menim, da bi jih bilo potrebno obuditi. (vojaški moduli so že obstajali na področju obramboslovja in strojništva od leta 2005 naprej, a so bili po nekaj letih ukinjeni, op.a.). To je v primerjavi z akademijo bistveno cenejše, in imamo hibrid med civilnim in vojaškim ter tudi civilne strokovnjake z vojaškega področja. To kohabitiranje bi bilo najboljša varianta," še pove Prebilič.

Ministrstvo za obrambo: vojaški modul bo na prvi stopnji na civilnih fakultetah, šele nato v Centru vojaških šol

A po navedbah ministrstva njihove zamisli niso daleč od Prebiličevih stališč, vsaj kar se izvedbe izobraževanja tiče: "Na prvi bolonjski stopnji se bo oblikoval poseben modul z vojaškimi predmeti, izvajale pa ga bodo akreditirane univerze. Druga in tretja bolonjska stopnja pa bi se izvajali v Centru vojaških šol v Mariboru, kjer bi bil program tudi akreditiran. Šlo bi za pridobivanje tipičnih vojaških znanj, ki so od obramboslovja drugačna, in se uporabljajo izključno znotraj vojaškega sistema." Kot so sporočili z ministrstva, bi se torej prva stopnja izvajala na civilnih ustanovah v obliki modulov, nadalnji dve pa znotraj SV.

Po sedanjih zahtevah mora častnik za napredovanje opraviti izobraževanje po določenem akreditiranem civilnem programu, nato pa še izobraževanje s področja vojaških znanj znotraj vojaškega sistema.

Vojaški modul naj bi se na prvi stopnji tako lahko izvajal v sodelovanju z  Univerzo v Ljubljani (FDV - obramboslovje, Fakulteta za pomorstvo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Medicinska fakulteta in Fakulteta za šport), Univerzo v Mariboru (Fakulteta za varnostne vede, Fakulteta za organizacijske vede, Fakulteta za logistiko in Pedagoška fakulteta) ter Univerzo na Primorskem (Fakulteta za vede o zdravju). Na MORS pojasnjujejo, da gre za znanja, ki jih v vojski primanjkuje, v prihodnosti pa obstaja želja po širitvi (kibernetika itd.).

Kandidati bi morali vsako leto opravljati tudi temeljno vojaško strokovno usposabljanje (TVSU), in sicer prvo leto pet in drugo leto šest tednov, zaključek pa v tretjem letniku. Vojaško službo bi lahko nadaljevali bodisi v pogodbeni rezervi, bodisi s trimesečno specializacijo in nadalje kot poveljniki voda. Po navedbah MORS-a naj ta sistem ne bi proizvajal prekomernega števila kadrov, saj bodo mesta in s tem štipendije razpisane v skladu s potrebami vojske.

V interesu predlagateljev je tako pridobitev javne veljavnosti stopnje izobrazbe, ki bi jo pripadnik pridobil na drugi in tretji stopnji, ali, če poenostavimo, vojaška izobrazba bi bila priznana tudi v civilnih akademskih krogih, za kar je potrebna sprememba zakonodaje; za pridobitev akreditacije namreč zavod potrebuje status pravne osebe, katerega pa sedaj nima. Čeprav se predlog v državnem zboru ne bo obravnaval po nujnem postopku, na MORS načrtujejo prve vpise oktobra naslednje leto na dveh univerzah. Izobraževanje na drugi in tretji stopnji naj bi zaživelo predvidoma v letu 2025.

"Spremembe so bistvene za napredek in razvoj slovenske vojaške znanosti, da se znanje poveže in usredišči. Velika pridobitev je tudi to, da se bomo s takšno akreditirano vojaško izobraževalno institucijo lahko vključili v delovanje domačih in mednarodnih znanstvenih in raziskovalnih institucij, na primer International society of military science," še sporočajo z ministrstva in poudarjajo pomen vojaških znanj, s katerimi bi nadgrajevali izobrazbo pripadnikov.

Kot je razumeti pojasnila z ministrstva, bo vojaški sistem izobraževanja še vedno prepleten s civilnim (vsaj na prvi stopnji) in popolnjevan glede na potrebe SV, izobraževanje druge in tretje stopnje pa bi lahko izvajal vojaški izobraževalni zavod sam.

https://twitter.com/MatejTonin/status/1467071846235389956