Kaj bo prinesel "idealiziran" odnos novega vodstva MNZ do (nezakonitih) migracij?

Foto: profimedia.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Na ministrstvu za notranje zadeve so v teh dneh zapisali, da potekajo številne aktivnosti v smeri priprave nove migracijske politike, ki bo "velik poudarek posvetila spoštovanju človekovih pravic in vladavini prava, to je vrednotam, ki so temelj vsake demokratične družbe."

Po njihovih besedah se bodo zavzemali za human odnos do vsakega posameznika in nudenje pomoči, hkrati pa bili zavezani visokim standardom zagotavljanja varnosti v slovenski družbi in neposredni soseščini. A poleg tega so zapisali tudi, da so “migracije stalnica in del sodobnih družb”, da jih "ograje ne morejo zaustaviti in jih nikoli niso” in da so “številke nezakonitih migracij primerljive s predkoronskim letom 2019”.

Preverili smo, ali pri novem vodstvu Ministrstva za notranje zadeve vendarle ne gre za preveč idealističen pogled na nezakonite migracije in migracijsko politiko na splošno.

V okviru aktivnosti pri pripravi nove migracijske politike so tako na ministrstvu za notranje zadeve postavili novo posvetovalno telo za migracije, ki bo temeljilo na treh stebrih, in sicer dialogu s civilno družbo, nadgradnji strategije za celovito upravljanje migracij in prenovi področne zakonodaje.

O migracijah bodo svetovali zagovorniki "odprtih meja"


Ko smo pogledali, kdo bo vodil posamezne podskupine, smo našli zapisana zanimiva imena. Posamezne podskupine bodo vodili dr. Simona Zavratnik, državni sekretar dr. Branko Lobnikar in dr. Polona Mozetič iz kabineta notranje ministrice.

Slednja je podpornica odprtih meja in sprejemanja migrantov za praktično vsako ceno, kar je dokazala tudi s svojim aktivizmom na Mirovnem inštitutu.



Tudi Lobnikar je v članku za Delo 2015 sredi migrantskega vala dejal, da “ekscesi med migranti, če se zgodijo, čisto nič ne odstopajo od tistih na drugih množičnih dogodkih v Sloveniji, na katerih je veliko čustev, pa naj gre za večjo gasilsko veselico, kjer ljudje preveč popijejo, ali proteste študentov. Podobno je s smetmi, ki jih pustijo za sabo. Vendar smo do tujcev veliko manj strpni, od njih se pričakuje, da bodo za pomoč, ki jo dobijo, brezpogojno hvaležni in ponižni.”

Ob začetku migrantskega vala 2015 je dodal še, da mora biti prehod meje čimbolj prepusten; “Po poročilih prihajajo za temi begunci še mnogi drugi, zato je treba njihov prehod proti severu narediti čim bolj prepusten, vendar ne tudi stihijski. Avstrija ne bo razmišljala o zaprtju meje, če bodo begunci tja prihajali organizirano, kot če bi jih Slovenija naprej pošiljala brezglavo.”


Ministrstvo ne želi migrantov ločevati na legalne in ilegalne


A največja težava, kot jo vidijo nekateri, se skriva v zapisu Ministrstva za notranje zadeve na Twitterju, kjer posredno enačijo migracije z ilegalnimi, češ, da se je treba sprijazniti, ker so del »realnosti in stalnica sodobnih družb«.

Bistvena pri vsem je razlika med ilegalnimi in legalnimi migracijami, ki jih v svojem zapisu Ministrstvo za notranje zadeva sploh ne loči, ampak celo obljublja varnost in odprte roke za vse.

Legalni migranti so vsi tisti, ki se v neko državo preselijo zaradi želje po boljšem življenju, učenju ali delu in v državo vstopijo z vsemi potrebnimi dokumenti. Na drugi strani pa poznamo tudi ilegalne migrante, ki nimajo begunskih razlogov za prestop meje (torej niso iz vojnega območja in niso ogorožena njihova življenja.)



Velika razlika je tako tudi med begunci iz Ukrajine, ki čez mejo gredo z vsemi potrebnimi dokumenti, se prijavijo na upravni enoti in nato živijo v Sloveniji, na drugi strani pa migranti, ki prihajajo po balkanski migrantski poti in mejo prečkajo mimo mejnih prehodov in patrulj, ampak čez neobljudene dele meje ter želijo pot nadaljevati v zahodne države.

Po podatkih sodeč se ilegalni migranti, ko jih ustavi policija, ti sklicujejo na mednarodno zaščito, ki jo mora Slovenija spoštovati. Dolžnost vsakega prosilca za mednarodno zaščito pa je, da v postopku čim bolj izčrpno in po resnici navede vse razloge, zaradi katerih prosi za mednarodno zaščito. Na ministrstvu pa sami opozarjajo, da večina prosilcev nima listinskih dokazov za svoje trditve.

Koliko so njihove namere resne, kaže tudi naslednje dejstvo. V Sloveniji vsaki osebi, ki izrazi namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito, v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti omogočimo dostop do azilnega postopka. Mednarodna zaščita se prizna vsakemu, ki izpolnjuje zakonske pogoje, ti pa se presojajo individualno.

Letos je bilo do 30. novembra lani vloženih rekordnih 4.568 prošenj za mednarodno zaščito, ugodenih je bilo le 15. Razlog za tako nizko število priznanih statusov mednarodne zaščite pa je, da je kar 98 % tistih, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, Slovenijo zapustilo pred koncem postopka, v veliki večini takoj po sprejemu prošnje, zato do presoje, ali so upravičeni do mednarodne zaščite ali ne, sploh ni moglo priti.


Da številka migracij ni visoka, je manipulacija


Ministrstvo v svojem zapisu na svoji spletni strani omenja tudi statistične podatke nezakonitih prehodov meje in pravi, da se letošnje število ne razlikuje dosti od števila nezakonitih prehodov v primerljivem in relevantnim predkoronskem letu 2019, ko je bilo to število manjše le za osem odstotkov od letošnjega števila.

A policija, ki spada pod to isto ministrstvo, kaže druge podatke ilegalnih prehodov, saj pravi da se je številka povečala, kar za 80,4 %. V obdobju od 1. januarja do 31. julija 2022 je bilo tako obravnavanih 8.212 ilegalnih prehodov državne meje. V lanskem enakem obdobju so obravnavali 4.552 ilegalnih prehodov.

Obravnavanih je bilo 7.196 izraženih namer podaje prošenj za mednarodno zaščito, kar predstavlja kar 87,6 odstotkov od števila odkritih ilegalnih migrantov. Število je za 287,5 odstotkov večje od števila iz enakega lanskega obdobja. Lani jih je bilo obravnavanih 1.857.

Sicer pa na veliko povečanje migrantov kažejo tudi nevladne organizacije in civilne iniciative, ki opozarjajo, da so razmere v azilnem domu na Viču zelo zaskrbljujoče. Da so zmogljivosti močno presežene, pritrjujejo tudi uradni podatki, saj je bilo 20. julija tam nastanjenih 343 oseb, medtem ko so skupne zmogljivosti ustanove le 230 mest.

Policijska uprava Ljubljana je konec junija prav tam zaradi suma posilstva mladoletnice vložila kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, kar v medijih ni bilo kaj bistveno izpostavljeno.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Tomaž Vesel
Vesel(o)vanje
19. 9. 2024 ob 10:09