SDS z 26 sedeži, LMŠ z 18 sedeži in SD z 12 sedeži, je teden dni pred državnozborskimi volitvami 2018 kazalo povprečje takratnih javnomnenjskih raziskav. Kasneje se je izkazalo, da so precenjevale predvsem domet LMŠ, SD in DeSUS, podcenjevale SAB, pri drugih strankah pa so bile napovedi razmeroma točne.
Stran volilna-napoved.si iz povprečij javnomnenjskih raziskav, objavljenih minuli vikend, Gibanju Svoboda in SDS-u meri praktično enak rezultat in 28 sedežev v parlamentu. Sledijo SD z 11 sedeži, NSi z 9, levica z 8 in LMŠ s 4 sedeži. Ankete zadnjih dveh dni pa kažejo že nekatere spremembe.
Razplet letošnjih parlamentarnih volitev je nepredvidljiv, saj je velika gneča tik pod pragom 4 odstotkov, in v marsičem bo odločalo to, katerim strankam ga bo in katerim ne uspelo preseči, ponovno poudarjamo v komentarju uredništva.
Marčevski in aprilski trendi razpoložljivih javnomnenjskih anket, preračunani v sedeže državnega zbora, kažejo, da se doseg strank, ki bi potencialno lahko tvorile novo desnosredinsko vlado, ustavi nekje pri številki 40. Skupno število potencialnih sedežev je bilo višje v zgodnjem obdobju kampanje, ko je tudi poprečje anket uvrstitev v državni zbor kazalo Povežimo Slovenijo. V povprečju anket zadnjih dveh tednov pa PoS ne presega parlamentarnega praga.
Podpora SDS-u je nekje stabilna in odgovarja približno 28 poslanskim sedežem, podpora NSi-ju pa se zadnji teden dviguje in trenutno odgovarja 9 poslanskim sedežem.
Ankete zadnjih treh dni so desnosredinski koaliciji bolj naklonjene, saj bi se po njihovem povprečju v parlament uvrstila še Povežimo Slovenijo. A zaenkrat izračuni še ne vsebujejo ankete Mediane za POP TV ali RTV, ki po navadi slabši odstotek pokažejo PoS in boljši denimo SAB
Povprečje anket zadnjih dni - vključene ankete Odmev, Ninamedia (Dnevnik, Večer) in Parsifal (Nova24TV), Agencija Odmev
Najbolj sveži anketi Ninamedie in Parsifala, ki izvajata t. i. tracking poll - vsakodnevno merjenje, kjer se nato predstavi povpreček zadnjih treh dni, kažeta na veliko izenačenost med Gibanjem Svoboda in SDS na vrhu, vzpon NSi in PoS ter izgubljanje SAB in LMŠ.
Med opredeljenimi anketiranci agencije Parsifal za Siol bi se v državni zbor uvrstilo le 5 strank, izpadle pa bi tri stranke KUL-a:
Ninamedia za Dnevnik in Delo pa je med opredeljenimi namerila takole: Gibanje Svoboda 26 %, SDS 25,6 %, SD 8,6 %, Levica 8,5 %, NSi 8,1 %, PoS 4,7 %, LMŠ 3,4 %, SAB 3,3 %, Resni.ca 2,9 % itd.
Pretekle parlamentarne volitve
Meseca maja pred volitvami leta 2018 je bil na podlagi povprečij javnomnenjskih raziskav seštevek sedežev strank SDS in NSi nižji kot sedaj. Vrtel se je med 31 sedeži na začetku meseca in 33 sedeži teden dni pred volitvami. Kasnejši rezultat volitev, ki je SDS-u prinesel 25 in NSi-ju 7 sedežev (skupaj torej 32), je pokazal, da so povprečja anket razmeroma dobro odražala končni volilni rezultat teh dveh strank.
Leta 2018 so ankete teden dni pred volitvami v državni zbor kazale precej različne rezultate podpore. Glede SDS-a je bila denimo najbolj točna Niamedia, ki pa je preveč namerila LMŠ-ju, SD-ju, NSi-ju in DeSUS-u. Premalo pa denimo SNS-u, Levici in SAB.
Parsifal in Mediana sta bila razmeroma točna, z odstopanji pri posameznih strankah.
Teden pred parlamentarnimi volitvami 2014 so ankete nekoliko bolje od končnega rezultata kazale Stranki Mira Cerarja, pri SDS so bile med anketo Ninamedie in Episcentrom kar velike razlike, končni rezultat pa nekje vmes, napoved je bila preveč optimistična še za SD in SLS, močno so podcenile Združeno levico, za DeSUS in NSi so bile razmeroma točne.
Primerjava rezultatov anket z rezultati volitev iz prejšnjih ciklov kažejo, da, upoštevajoč finalni teden, med enimi in drugimi vendarle ni bilo tako velikih odstopanj. Ne pozabimo tudi, da del volivcev, po nekaterih ocenah petina ali še kakšen več, dokončno odloča v zadnjem tednu, kakšna desetina pa celo na zadnji dan.
Vse to, hkrati z visoko volilno udeležbo, ki jo napoveduje naval na predčasno glasovanje, priča, da se zmagovalca volitev tokrat ne da napovedati. Ne zgolj zaradi izenačenosti prvih dveh tekmecev, temveč predvsem, ker bo zmaga bloka - bodisi tistega levo bodisi desno od sredine - v marsičem odvisna od tega, koliko in katere stranke bodo presegle parlamentarni prag in s koliko poslanci.
Zakaj taktično glasovanje pri tem ni rešitev, smo pisali že v jutranjem uredniškem komentarju. A zadnji javnomnenjski trendi so desni sredini naklonjeni, saj zaznavajo rast NSi in PoS ter padanje SAB in LMŠ. Kot vidimo v primerjavah izračunanih sedežev, pa že dvojček SDS-NSi dosega precej boljši rezultat kot leta 2018, če temu prištejemo PoS, pa ni več daleč do absolutne večine 46.
Vseeno pa je v prednosti še vedno levi pol, visok angažma volivcev na predčasnih volitvah v Ljubljani pa kaže, da je petkovim protestnikom vsaj v prestolnici uspelo mobilizirati volivce. Če to desni sredini ne bo uspelo na "njihovem" podeželju, potem so volitve v prid levega bloka bolj ali manj odločene.
Ninamedia za Dnevnik in Delo pa je med opredeljenimi namerila takole: Gibanje Svoboda 26 %, SDS 25,6 %, SD 8,6 %, Levica 8,5 %, NSi 8,1 %, PoS 4,7 %, LMŠ 3,4 %, SAB 3,3 %, Resni.ca 2,9 % itd. 
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.