Bi bila garaža pod tržnico namenjena gostom bodočega hotela?

Pri Slovenski matici je nedavno izšla knjiga v svetovnem merilu priznanega, doma pa manj znanega arhitekta Milana Zdravka Kovača Izgubljena Ljubljana. Na četrtkovi predstavitvi knjige je Kovač opozoril na številne nepremišljene urbanistične poteze mestnih oblasti, ki po njegovi oceni kažejo na namerno ignoranco kulturne dediščine in zgodovine mesta. Ena takšnih je tudi načrtovana garaža pod Plečnikovo tržnico.

Parkirno mesto za 100 tisočakov

Načrtovana gradnja predstavlja ogromno tveganje tako za poslopje semenišča kot za Plečnikove arkade, ki so že danes razpokane. Arhitekt Kovač pa je opozoril tudi na vrtoglavo ceno projekta. Če je v Salzburgu denimo cena parkirnega mesta pod grajskim hribom 17.500 evrov na parkirno mesto, bi bila ta v Ljubljani, kjer želijo mestne oblasti garažo zgraditi pod tržnico, kar nekajkrat višja.

Že parkirno mesto pod ljubljanskim Kongresnim trgom je dvakrat dražje kot tisto v Salzburgu, medtem ko bi tisto pod tržnico lahko doseglo tudi ceno 100.000 evrov. V to pa sploh še niso vračunane posledice za kulturno dediščino. »Vode z Grajskega hriba ne moreš ustaviti,« je opozoril in dodal, da se bo ta usmerila proti stolnici.

Ideje izrabljene za različne plagiate

Prva faza gradnje garaž je bila že postavitev steklene brvi, ki je nadomestila Mesarski most, ki je povzročila poškodbe na semenišču kot tudi razpoke pri arkadah. Kot je opozoril, je nerazumljivo, zakaj na vsak način skušajo izpeljati ta projekt, nepotrjene vesti pa namigujejo, da bo šlo za parkirišče bodočega hotela pri Kresiji.

Kovač v knjigi tudi širše opozarja na pomen ohranjanja pomembne dediščine in opisuje predloge za ureditev različnih pomembnih dragocenih območij v Ljubljani. Tovrstne projekte je petnajst let neutrudno snoval s sodelavcem Petrom Kerševanom, a so njune ideje ostale prezrte ali pa so bile izrabljene za različne plagiate.

Najbolj ga boli prezrta ideja za ureditev kolišča na Špici

Ena prezrtih idej je bilo tudi ureditev kolišča na Špici v Ljubljani oziroma projekt zavarovanja in prezentacije koliščarske naselbine. Prav ta neuresničena zamisel avtorja knjige Izgubljena Ljubljana tudi najbolj boli, saj je mesto s tem izgubilo pomembno priložnost.

Neuresničena je ostala tudi železniška jugovzhodna obvoznica, ki bi v mnogočem razbremenila Ljubljano, ne nazadnje bi bistveno izboljšala tudi kakovost življenja v mestu. Prav tako avtor v knjigi opozarja tudi na nekatere nerealizirane izvirne Plečnikove prostorske zamisli.

Na tujem bolj cenjen kot doma

Monografija je bogato opremljena s slikovnim gradivom in predstavlja 'trnova pota' idejnih zamisli arhitekturne dvojice Kovač-Kerševan, ki jih pomenljivo ponazarjata naslovnica s podobo Don Kihota in sam naslov knjige Izgubljena Ljubljana.

Arhitekturna pot je leta 1940 v Celju rojenega Milana Zdravka Kovača vodila od Švedske, Italije in Egipta do Indije, Šrilanke in Kitajske. Praktično povsod so bile njegove zamisli bolj cenjene kot doma, kar avtor monografije pripisuje zlasti slovenski nevoščljivosti.