Javno pismo slovenskim škofom ob prepovedi svetih maš za veliko noč

Uredništvo
19

V celoti objavljamo javno pismo, ki smo ga od enega naših bralcev prejeli v uredništvo Domovine.

Vaše ekscelence, slovenski škofje,

nisem škof, nisem duhovnik in nisem diakon. Imam pa očitno več znanja, kot vsi Vi in Vaši liturgisti.

V rimskem misalu na Veliki četrtek piše: “Po zelo starem izročilu Cerkve so danes PREPOVEDANE vse maše BREZ udeležbe ljudstva.”

Kako si torej drzne posvetna oblast prepovedati nekaj tako svetega in tako božjega, kot je sveta evharistija in vi pri tem niti malo ne povzdignete svojega očetovskega in pastirskega glasu, kot prvi varuhi zakramentov in Cerkve? Vam je mar za svojo čredo? Pastirsko palico nosite tudi zato, da ščitite čredo pred napadi zveri. Kako nas lahko tako brezbrižno prepustite volkovom? Mar ste sami volkovi v ovčjih oblačilih?

Vas nič ne čudi, da je vlada ravno v najbolj svetem in častitljivem delu cerkvenega leta uvedla popolno prepoved svetih maš. Verniki smo tako že tretjič ostali brez možnosti prejema milosti, ki prihajajo z obhajanjem praznika Našega Gospoda. Neštete milosti, ki jih prinaša udeležba in sodelovanje pri bogoslužju tridnevja, velike noči in velikonočne osmine so nam onemogočene. Gre za duhovno kastracijo vernikov in si upam trdit, tudi naroda. Mar vi ne vidite v tem nobenih hudičevih sadov? Se zavedate, da boste pred Večnim Sodnikom odgovarjali za vsako izgubljeno dušo?

Hvala vam, ker si iz mnogih zgledov, svetih slovenskih škofov in duhovnikov, ki so se skozi zgodovino borili za blagor vernikov in za rešitev nesmrtnih duš, niste izbrali prav nobenega.

Felix Alleluia,

Matevž Hribernik

19 KOMENTARJI

  1. Na žalost je tako kot je. Prepovedane so svete maše, prepovedano je zbiranje v cerkvah, prepovedano je petje.
    Kaj takega se ni dogajalo niti v fašizmu, niti v nacizmu, niti v komunizmu.
    To je najhujše. Borimo se proti nevidnemu sovražniku.

  2. Pravilno je, da je uredništvo objavilo alternativni pogled na trenutno situacijo, ki je razširjen v nemajhnem delu katolikov v Sloveniji. Čeprav sem glede epidemiološke situacije tu na strani škofov in močno zagovarjam previdnost, kar se tega tiče (Slovenija ni tu v istem položaju kot npr. ameriški ali pa francoski katoliki, ki so tu zavzeli bolj trdo pozicijo).
    Seveda mi situacija ni všeč in bo imela dolgoročne duhovne posledice, ampak menim, da je v končni fazi bila odločitev škofov vseeno bolj modra. V primeru odprtja cerkva ali pa v primeru, da bi bilo vse ostalo zaprto, cerkve pa odprte, bi v javnosti v primeru večjega izbruha, očitek takoj padel na Katoliško cerkev. Že sedaj glede odločanja okrog Velike noči so po nekaterih ”kanalih” krožila zlonamerna podtikanja …
    Je pa kriza razkrila nek večji strah med duhovščino, ki pa je z mojega vidika naredila napako, da se je predvsem ob prvem valu preveč naslonila na t.i. internetne maše, premalo pa je konkretno komunicirala z verniki, jih spodbujala k molitvi doma, poglabljanju v Sveto pismo itd. Svetla izjema po mojem spominu je bil g. škof Štumpf, ki je na Facebooku preko videa redno nagovarjal vernike in odziv na njegov angažma je bil izjemno pozitiven.
    Neprimernost komunikacije se je tako pokazala že v času prvega vala, ko je velik del laikov izrazil nezadovoljstvo nad dolgim zaprtjem cerkva, ter nejasnim načrtom odpiranja le-teh. Slovenska duhovščina je tu bila (in je morda še vedno) preveč pasivna, kot da bi bil med duhovščino strah, ne upajo načeti bolj resnih tem, tudi z vidika epidemije (pa bi bil ta trenutek v bistvu primeren za globljo refleksijo). Pasivnost v časih kot je epidemija pa pač ni dobra, duhovščina je tu, da kot pastir vodi svojo čredo.

    Filozof Gorazd Kocijančič je dal zanimivo izjavo: ”Cerkev bi brezkompromisno morala vztrajati pri svoji suverenosti v cerkvenih prostorih, tudi za ceno konflikta s politiko in histerično protikrščansko javnostjo. V nasprotnem primeru se bo izkazalo, da je tudi Cerkev samo najedel virus globokega nihilizma evropske družbe, ki mu je – nezavedno in nereflektirano, ne da bi si sama to hotela priznati – začela asistirati. Saj mi je skoraj nerodno, da je treba poudarjati take zadeve: Cerkev ne oznanja zdravja, ampak odrešenje.”

  3. Smo v času preizkušnje in posledično v času še večje Božje Ljubezni. Sam verjamem, da se ta udejanja tudi v tem, da smo deležni velikega Božjega blagoslova tudi, če se zaradi svoje varnosti in varnosti drugih vernikov ne udeležujemo bogoslužij v tem rizičnem času. Nič nas ne ovira, da ne bi šli tekom dneva v cerkve in poklenili in molili pred tebernakljom, križem, marijo, angeli. Sveta bogosčužja pa lahko ravno tako polni vere in upanja aktivno spremljamo tudi preko medijev in smo tudi tako združeni v občestvo.

  4. Mislim, da bi lahko bili tako kot do sedaj pri bogoslužjih tudi verniki. Če jih je lahko v trgovini določeno število glede na velikost prostora, bi jih lahko bilo tudi pri obredu. Pa s tem nikakor ne mislim enačiti nakupa v trgovini in Sv. Maše. Prav tako lahko opravim nakup v trgovini na zalogo. Obredov sv. tridnevja pa ne. Zato mislim, da bi omejeno število vernikov moralo ostati. Razumem pa , da v nobenem primeru v cerkev ne bi mogli vsi, ki bi to želeli.

  5. Zelo staro izročilo je tudi bilo, da so maše v latinskem jeziku, ki ga večina prebivalstva ni razumela. In sedaj smo lahko hvaležni, da lahko prisostvujemu sveti maši v lastnem jeziku…
    Matevž Hribernik preveč posplušuje in gleda le na svoje koristi:
    1.”Imam pa očitno več znanja, kot vsi Vi in Vaši liturgisti.” – brez komentarja, saj njegove besede povedo največ
    2. ” Vam je mar za svojo čredo?” – seveda, zato pa tak ukrep z njihove strani
    3. “Pastirsko palico nosite tudi zato, da ščitite čredo pred napadi zveri. Kako nas lahko tako brezbrižno prepustite volkovom? ” – Zver je v obliki virusa, zato pa nas ščitijo in nas niso prepustili volkovom, ravno nasprotno.
    4. “Vas nič ne čudi, da je vlada ravno v najbolj svetem in častitljivem delu cerkvenega leta uvedla popolno prepoved svetih maš.” – vas avtor nič ne čudi, da je ravno sedaj tudi porat okužb?
    5. “Gre za duhovno kastracijo vernikov in si upam trdit, tudi naroda.” – če je za vas odpad od vere le biti fizično navzoč pri evharistiji, kakšna je potem ta vera?
    6. “Felix Alleluia” – vošči v tujem jeziku, pa še to pred velikim petkm, ko Jezus sploh še ni umrl, kaj šele vstal.

  6. Nekaj časa sem razmišljal, ali je sploh smiselno reagirati na objavljeni pamflet. Sklenil sem, da je, saj je mogoče molk napačno interpretirati – kot strinjanje.
    Po moje ni ravno inteligentno škofe podučevati s sklicevanjem na navodila iz Rimskega misala (mašne knjige). Rimski misal sam po sebi namreč ni nobena avtoriteta. Avtoriteta je tisti, ki ga je objavil. Torej papež, ki je na čelu zbora škofov, ki vodi Cerkev. In avtoriteta, ki nekaj predpiše, lahko to tudi spremeni, prilagodi ali odpravi. Škofovske konference imajo že nekaj časa papeževo dovoljenje za določene spremembe in prilagoditve v času izrednih razmer zaradi pandemije.
    Rimski misal tudi ni ravno temeljna knjiga naše vere – že kar nekaj smo jih imeli, ki danes niso več v uporabi in prepričan sem, da tudi aktualnega čaka enaka usoda. Zato po moje tudi ni ravno dosežek, če nekdo, ki ni škof, duhovnik in diakon, pozna rdeči tisk v Rimskem misalu. Dosežek je, če pozna tisto knjigo, ki pa je temeljna knjiga naše vere – Sveto pismo. Dosežek je, če ve, kaj piše tam in v skladu s tem živi. Avtor objavljenega pamfleta ima očitno s tem težave. Vse, kar je napisal, je namreč povzeto v stavku: »Imam pa očitno več znanja, kot vsi Vi in Vaši liturgisti.« Prava manifestacija napuha. In Gospod nam po svoji besedi, zapisani v Svetem pismu, govori tudi o napuhu. »Uničil bom napuh prevzetnih« (Iz 13, 11). »Studi se mi Jakobov napuh« (Am 6, 8). »Kamor je prišel napuh, je prišla tudi sramota, modrost pa prebiva s skromnimi« (Prg 11, 2). »Pred razsulom hodi napuh, pred padcem ošabnost duha« (Prg 16, 18). »Napuh vodi v pogubo in razkroj« (Tob 4, 13). »Napuh se gnusi Gospodu in ljudem« (Sir 10, 7). »Človekov napuh se začne s tem, da odpade od Gospoda, da se njegovo srce izneveri svojemu Stvarniku« (Sir 10, 12). »Začetek napuha je namreč greh, kdor se bo napuhu predajal, bo sprožil poplavo gnusobe« (Sir 10, 13). »In govoril je: »Kar pride iz človeka, to ga omadežuje. Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanje, tatvine, umori, prešuštvo, pohlep, hudobije, zvijača, razuzdanost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka«« (Mr 7, 20-23).
    Naš Gospod nas s svojimi besedami in dejanji uči ponižnosti, ki je nasprotje napuha. Svetniki so ga posnemali. In nam dali zgled. Vsem. Ne samo škofom.

    • Rimski misal da ni ravno temeljna knjiga naše vere?
      Upam, da take neumnosti ni zapisal tisti Luka Mihevc, ki je katoliški župnik in vsak dan mašuje iz Rimskega misala. Pravoslavni preveč spoštujejo svojo sveto liturgijo, da bi bil njihov ta Luka Mihevc, ki bi kot za šalo rad spreminjal Rimski misel. Morda pa imajo pri pentekostalcih še enega Luka Mihevca, ki za svoje bogoslužje vsakič sproti nekaj spesni.

      • No, no – nikar se ne razburjajte po nepotrebnem. Želim vam blagoslovljeno velikonočno osmino. Naj vam Vstali Gospod prinese mir.

  7. No, gospod Hribernik in ostali katoličani, zdaj vidite, da tako brezbožne oblasti v zgodovini Slovenije še nismo imeli!! To, kar ni uspelo Titu, Kardelju, Dolancu, Mačku in Popit, je uspelo Janezu Janši in njegovim. In seveda se jim škofje ne bodo upali nič reči. Če bi kaj takšnega samo poskusila kakšna wannabe levičarska vlada, bi bilo ogromno hrupa, tu pa seveda nič. Čista servilnost škofov do satanističnega kulta, ki nam vlada. In mi, katoličani, to podpiramo?
    Osebno sem prepričan, da si npr. Marjan Šarec, če bi bil še predsednik vlade, tega ne bi drznil naredit. Ker je kristjan. Janša tako ali tako ne hodi v cerkev. Njemu je vseeno. Namesto njega Biščak v uvodniku Demokracije nakraca nek dvoumen uvodnik, kjer omenja celo Kristusa, ki ga nato grdo zlorabi za politično obračunavanje. Decembra lani pa je objavljal Škorca z rasističnimi besedili. In ko nek Blažič kaže na raperja Zlatka in sprašuje, ali bo on desni ali levi razbojnik, potem je toliko bolj jasno, koga imamo na oblasti. Pobeljene grobove!
    Odnehajte že enkrat in spoznajte, da je v naši državi najbolj vreden naslednik komunizma in brezboštva slovenska desnica. Ki ima, mimogrede, tudi precej več težav s spoštovanjem demokratičnih pravil igre. Zakaj levica lahko spoštuje medijsko svobodo, desnica pa tega ne more?

    • Ne pišite neumnosti. Če bi sedaj vladala levica, bi bilo čisto isto ali pa še slabše. Vsi isti bedasti COVID ukrepi bi enako veljali. Pa govoriti, da levica spoštuje medijsko svobodo, je izjava za na psihiatrijo.
      Največji problem za Cerkev in vernike pa so modernisti, ki sedaj vladajo v cerkvi, to so v slovenskem primeru slovenski škofje, ki so, dokler se ne izkaže drugače, čisto vsi modernisti, skupaj z praktično vsemi duhovniki. Modernisti so, isto kot saduceji in farizeji, izdali Cerkev in Kristusa in zato tudi to Veliko Noč skoraj ne bo sv. maš za vernike.

  8. Mar večini res ni prišlo na misel, da je pismo vse znalega “katolika” prišlo z levice in da le dpoljnjuje levičarsko vojno zoper proti koronske ukepe z nameno rušenja aktualne oblasti pod geslom “koikor slabše za državo in narod, toliko bolje za opozicjo”.

    Uredništvo, če pisma ni hotelo komentirati, bi ga lahko brez velikonočnega greha ignoriralo.

    • Ne razumete ničesar ali pa nočete razumeti. V naši politiki ( kar velja za vse zahodne države) obstaja prava levica ( to je zlo ) in lažna desnica ( na primer naš SDS ), ki ni v svojem bistvu nič drugačna od levice ( bistvo je njihov boj zoper Katoliško Cerkev, zoper Boga in zoper ljudi, na primer osnove morale; Janez Janša se je na večer potrditve svoje vlade v državnem zboru poklonil LGBT lobijem ). Nekdo, ki se res zavzema za krščanstvo, to je katolištvo, bo zaradi tega napadan tako iz t.i. levice, kot iz t.i. desnice, kakor tudi s strani modernistov, ki so v svojem bistvu še slabši.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime