Javno pismo slovenskim škofom ob prepovedi svetih maš za veliko noč

Mar večini res ni prišlo na misel, da je pismo vse znalega "katolika" prišlo z levice in da le dpoljnjuje levičarsko vojno zoper proti koronske ukepe z nameno rušenja aktualne oblasti pod geslom "koikor slabše za državo in narod, toliko bolje za opozicjo".

Uredništvo, če pisma ni hotelo komentirati, bi ga lahko brez velikonočnega greha ignoriralo.

Mislim, da bi lahko bili tako kot do sedaj pri bogoslužjih tudi verniki. Če jih je lahko v trgovini določeno število glede na velikost prostora, bi jih lahko bilo tudi pri obredu. Pa s tem nikakor ne mislim enačiti nakupa v trgovini in Sv. Maše. Prav tako lahko opravim nakup v trgovini na zalogo. Obredov sv. tridnevja pa ne. Zato mislim, da bi omejeno število vernikov moralo ostati. Razumem pa , da v nobenem primeru v cerkev ne bi mogli vsi, ki bi to želeli.

Smo v času preizkušnje in posledično v času še večje Božje Ljubezni. Sam verjamem, da se ta udejanja tudi v tem, da smo deležni velikega Božjega blagoslova tudi, če se zaradi svoje varnosti in varnosti drugih vernikov ne udeležujemo bogoslužij v tem rizičnem času. Nič nas ne ovira, da ne bi šli tekom dneva v cerkve in poklenili in molili pred tebernakljom, križem, marijo, angeli. Sveta bogosčužja pa lahko ravno tako polni vere in upanja aktivno spremljamo tudi preko medijev in smo tudi tako združeni v občestvo.

Pravilno je, da je uredništvo objavilo alternativni pogled na trenutno situacijo, ki je razširjen v nemajhnem delu katolikov v Sloveniji. Čeprav sem glede epidemiološke situacije tu na strani škofov in močno zagovarjam previdnost, kar se tega tiče (Slovenija ni tu v istem položaju kot npr. ameriški ali pa francoski katoliki, ki so tu zavzeli bolj trdo pozicijo).
Seveda mi situacija ni všeč in bo imela dolgoročne duhovne posledice, ampak menim, da je v končni fazi bila odločitev škofov vseeno bolj modra. V primeru odprtja cerkva ali pa v primeru, da bi bilo vse ostalo zaprto, cerkve pa odprte, bi v javnosti v primeru večjega izbruha, očitek takoj padel na Katoliško cerkev. Že sedaj glede odločanja okrog Velike noči so po nekaterih ''kanalih'' krožila zlonamerna podtikanja …
Je pa kriza razkrila nek večji strah med duhovščino, ki pa je z mojega vidika naredila napako, da se je predvsem ob prvem valu preveč naslonila na t.i. internetne maše, premalo pa je konkretno komunicirala z verniki, jih spodbujala k molitvi doma, poglabljanju v Sveto pismo itd. Svetla izjema po mojem spominu je bil g. škof Štumpf, ki je na Facebooku preko videa redno nagovarjal vernike in odziv na njegov angažma je bil izjemno pozitiven.
Neprimernost komunikacije se je tako pokazala že v času prvega vala, ko je velik del laikov izrazil nezadovoljstvo nad dolgim zaprtjem cerkva, ter nejasnim načrtom odpiranja le-teh. Slovenska duhovščina je tu bila (in je morda še vedno) preveč pasivna, kot da bi bil med duhovščino strah, ne upajo načeti bolj resnih tem, tudi z vidika epidemije (pa bi bil ta trenutek v bistvu primeren za globljo refleksijo). Pasivnost v časih kot je epidemija pa pač ni dobra, duhovščina je tu, da kot pastir vodi svojo čredo.

Filozof Gorazd Kocijančič je dal zanimivo izjavo: ''Cerkev bi brezkompromisno morala vztrajati pri svoji suverenosti v cerkvenih prostorih, tudi za ceno konflikta s politiko in histerično protikrščansko javnostjo. V nasprotnem primeru se bo izkazalo, da je tudi Cerkev samo najedel virus globokega nihilizma evropske družbe, ki mu je – nezavedno in nereflektirano, ne da bi si sama to hotela priznati – začela asistirati. Saj mi je skoraj nerodno, da je treba poudarjati take zadeve: Cerkev ne oznanja zdravja, ampak odrešenje.''

Na žalost je tako kot je. Prepovedane so svete maše, prepovedano je zbiranje v cerkvah, prepovedano je petje.
Kaj takega se ni dogajalo niti v fašizmu, niti v nacizmu, niti v komunizmu.
To je najhujše. Borimo se proti nevidnemu sovražniku.

Slovenski škofje niso volkovi v ovčjih oblačilih.
Slovenski škofje so volkovi v pastirskih oblačilih!