Janša napovedal denar za krajšanje čakalnih vrst, reformo socialnih transferjev, poostren nadzor nad prijavo bivališč. Se vrača Erjavec?

Vir foto: dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Premier Janez Janša je v začetku septembrske seje DZ odgovarjal na vprašanja poslancev glede zdravstvenih storitev in vse daljših čakalnih vrst, o priseljencih iz držav tretjega sveta in koriščenjem socialnih transferjev, ki so jih deležni, ter o ukrepih vlade za izboljšanje položaja starejših.

Začetek seje državnega zbora, ki bo predvsem v znamenju sprejemanja rebalansa proračuna, pa je spremljala tudi vložitev interpelacije Aleksandre Pivec, ki so jo vložili poslanci LMŠ, SD, Levica in SAB. Podpirajo pa jo tudi poslanci DeSUS, ki so danes za javnost dejali, da bo koalicija, v kolikor Pivčeva ostane ministrica, ostala brez glasov DeSUS.


  1. ČAKALNE VRSTE V ZDRAVSTVU: ZASEBNO VS. JAVNO




Janša je v odgovoru na poslansko vprašanje Andreja Rajha iz SAB, ki se je zavzel za dostopnost zdravstvenih storitev tudi v času več okuženih z novim koronavirusom, napovedal peti protikoronski paket ukrepov, v katerem bodo tudi sredstva za krajšanje čakalnih vrst. Vlada bo paket obravnavala še ta teden.

"Smo v resni situaciji, ko je razprava o tem dobrodošla," je dejal. Po njegovih besedah pa ne drži, da vlada v tem času ni reagirala, saj je bilo zdravstvu namenjenih več kot 210 milijonov evrov. Tudi v petem protikoronskem paketu bodo predlagani ukrepi, da bi preprečili situacije, kot so bile spomladi, ko se je dostopnost do rednih zdravstvenih storitev zmanjšala. Sredstva pa bodo tudi za krajše čakalne vrste, je zagotovil. Vlada bo paket obravnavala še ta teden. Storili bodo vse, da se situacija iz pomladi ne ponovi, je pa to odvisno od vseh nas, je poudaril.

Strinjal se je tudi, da posledice pomladne epidemije ni mogoče meriti le v statističnih podatkih, ampak so tudi stranske posledice. "Vse bomo naredili, da se bomo temu izognili," je zagotovil.

Podobno kot Rajh je predsednika vlade spraševala tudi poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik. Programi odpadajo, ljudje pa umirajo, je dejala. Poslanka meni, da je treba krepiti javni sistem, ne zasebnega.

Glede podpore javnega zdravstva Janša meni, da je beseda javno zdravstvo zlorabljena že leta. "Bolj se govori, kako se podpira javno zdravstvo, bolj se beži iz njega," je dejal. Pojasnil je, da se bodo lotili problema tam, kjer dejansko obstaja, saj kadra ni. EU namreč pomeni tudi skupen prostor, kjer lahko iščeš delo in greš tja, kjer si bolje plačan, je spomnil.


  1. PRISELJENCI IN SOCIALNI TRANSFERJI: KONEC LUKNJIČASTIH PREDPISOV




Premier Janez Janša je na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča iz SNS o statusu priseljencev iz držav tretjega sveta in njihovih socialnih transferjih spomnil, da koalicijska pogodba predvideva reformo socialnih transferjev. Tudi z novelo zakona o tujcih bo mogoče popraviti luknjičaste predpise, meni. Zavzel se je še za nadzor nad prijavljenimi bivališči.

Janša ne more razumeti, kako lahko na nekaterih upravnih enotah na naslovih, kjer je prijavljenih že sto, vpisujejo kraj bivališča za dodatne ljudi. Na večini upravnih enot tega sicer ni, izstopa pa mariborska, je povedal. Tu bo moralo pristojno ministrstvo izvesti dodaten nadzor.

Po njegovih besedah so problematični primeri, kjer je na stotih ali dvestotih kvadratnih metrih prijavljenih na stotine ljudi. Tu gre tudi za izkoriščanje nastanjenih, saj morajo lastnikom nepremičnine veliko plačati. Za inšpekcijo to ni tako težka naloga, da jo reši, saj se da veliko odkriti že s primerjavo podatkov, je pojasnil.


  1. TRETJA INTERPELACIJA MINISTRA: PIVČEVA MORA ODITI




Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB so danes vložile interpelacijo kmetijske ministrice, Aleksandre Pivec. Očitki so kršenje zakonodaje s področja integritete in preprečevanja korupcije, sum zlorabe uradnega položaja ter nespoštovanje etičnih norm in prikrivanje dejstev v javnem interesu. Gre zlasti za plačila njenih obiskov po državi in afero SRIPT.

Kot so uvodoma spomnili predlagatelji interpelacije, so mediji v zadnjih tednih razkrili več dogodkov, ki kažejo na ponavljajoč se vzorec spornih ravnanj ministrice Aleksandre Pivec. "Kot kaže, je ministrica pri svojem delovanju storila več nepravilnosti, kršila zakon, hkrati pa ravnala netransparentno, saj je javnosti namenoma prikrivala dejstva, ki so v javnem interesu. Pivčeva ni ravnala nepravilno zgolj v zadevi SRIPT, ampak tudi v drugih primerih. Številne afere mečejo 'temno luč' na njeno ministrsko delo in integriteto," so navedli.




  1. POSLANCI DESUS: ČE PIVČEVA OSTANE MINISTRICA, KOALICIJA NIMA VEČ NAŠIH GLASOV




V poslanski skupini DeSUS pričakujejo, da se bo vprašanje položaja kmetijske ministrice Aleksandre Pivec razrešilo še pred interpelacijo, je danes dejal vodja poslancev DeSUS Franc Jurša. Odločitev je sicer v rokah premierja Janeza Janše. A če bi Pivčeva ostala na položaju, koalicija po besedah Jurše ne bi imela več glasov njihovih poslancev.

Pivčeva: interpelacija je preusmeritev pozornosti
Na interpelacijo se je danes odzvala tudi Aleksandra Pivec. Po njenih besedah so očitki opozicije popolna manipulacija polresnic glede terana in nočitev. "Na ta način se namreč želi preusmeriti pozornost od odkrivanja nezakonitih dejanj, ki so se dogajale v državnih podjetjih," je dejala



  1. TEFLONSKI KARL ERJAVEC FAVORIT ZA NOVEGA PREDSEDNIKA DESUSA




Da bi za položaj predsednika Desus kandidiral Jurša sam, je ta v današnji izjavi za javnost odločno zavrnil. Na vprašanje, ali bi lahko položaj ponovno prevzel bivši predsednik Karl Erjavec, pa je Jurša odgovoril, da je to vprašanje za Erjavca. Potrdil pa je, da se z Erjavcem pogovarjata, saj sta 15 let sodelovala v stranki. "Dobro sva sodelovala, imela sva odlične odnose. Normalno je, če si človek, da te politika potem ne razdvaja," je dodal.

Po naših neuradnih podatkih se ime Karla Erjavca vedno bolj uporablja kot ime naslednjega predsednika Desus. Podobno tudi pišejo pri Večeru, kjer navajajo, da se Erjavec za povratek še ni povsem odločil, saj upa, da mu bo vnaprej zagotovljena večina delegatskih glasov, ki bi pomenila njegovo zanesljivo zmago na kongresu.

Po poročanju istega časnika se naj bi za predsedniško mesto ponujal tudi Igor Šoltes, a za to nima podpore ne pri poslanski skupini ne pri začasnemu voditelju DeSUS, Gantarju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike