Janša kot riba v vodi, Golob pokazal inteligenco

Vir foto: pixabay, gov.si, Twitter, arhiv MMC RTV

Vojna v Ukrajini je notranjepolitično brbotanje pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami za nekaj tednov potisnila s TV ekranov in naslovnic. Kar še ne pomeni, da se v ozadju ni dogajalo ter da stranke niso preračunavale, kaj zanje pomeni nenaden zasuk celotnega fokusa kampanje.

Njihov donedavni prijatelj Putin je slovensko levico s svojo agresorsko potezo dobil na levi nogi. Prvo presojo, kako bi bilo na agresijo najbolj smotrno odreagirati, je več kot očitno meglila globoko ukoreninjena rusofilija ter tleče sovraštvo do Zahoda, predvsem do ZDA. V prvi sapi je ustrezno odreagirala le Tanja Fajon, saj ji bruseljska kilometrina pomaga razumeti, da je vsakršno relativiziranje invazije na Ukrajino v kontekstu evropskih vrednot, na katere se redno sklicuje, povsem nesprejemljivo in neopravičljivo. Po dobrem prvem odzivu je Fajonova napake začela delati v nadaljevanju.

Nekaterim je torej potegnilo takoj, drugim nekaj kasneje, komu pa sploh ne. Tipičen primer je Levica. Medtem ko se je tudi evropskim levičarjem posvetilo, da sta ravno Nato in dovolj zmogljiva ter sodobno opremljena vojska edina garanta, da se Ukrajina kdaj v prihodnosti ne bo zgodila tudi njim, naši radikalni levičarji ostajajo izgubljeni v svojem vesolju.

Njihov prvi poslanec Matej Tašner Vatovec še mesec dni po začetku invazije, ob žvižganju ruskih raket, letečih na civilne cilje po vsej Ukrajini, v parlamentu obsoja pošiljanje orožja v pomoč Ukrajincem s strani evropskih držav in Slovenije, češ da to pomeni »več nestabilnosti, izčrpavanja obeh strani, dobičkov za vojno industrijo in na koncu revščino za ljudi«. Res, najbolje, da leva opcija zmaga na volitvah in nadobudni zunanji minister Tašner Vatovec svojo filozofijo v Moskvi razloži Putinu samemu. Zagotovo bo ta spoznal svojo zmoto, rusko vojsko potegnil iz Ukrajine in svet bo rešen!
Res, najbolje, da leva opcija zmaga na volitvah in nadobudni zunanji minister Tašner Vatovec svojo filozofijo v Moskvi razloži Putinu samemu. Zagotovo bo ta spoznal svojo zmoto, rusko vojsko potegnil iz Ukrajine in svet bo rešen!

Realisti na oblasti


Žalostne zgodbe, kot je ukrajinska, morda na takšen način dobijo srečen konec v pravljicah, v realnem svetu pa stvari vendarle potekajo nekoliko drugače. Da slednjega od tovrstnih pravljičarjev, kot od predhodnikov v levih vladah, bolje razume, je z velikim obratom, ko gre za vlaganje v Slovensko vojsko, izkazal obrambni minister Matej Tonin.

Minister za obrambo Matej Tonin postaja že skoraj redni gost ameriške televizije CNN (foto: Twitter)


Nepopularno drago opremljanje obrambnih sil v občutku miru in splošne blaginje je NSi in njega samega v prvem delu mandata stalo kar nekaj javnomnenjske priljubljenosti. A zgoditi se je morala vojna zgolj dve meji od Slovenije, da so se ljudem za Toninovo skrb in vizijo odprle oči. Zdaj je najbrž tudi širšim množicam jasno, da odgovoren minister za obrambo Slovenske vojske ne more pustiti životariti in klavrno propadati. Ali ga bodo za njegov realpolitični pristop k svoji funkciji volivci tudi nagradili, pa je drugo vprašanje.
Zgoditi se je morala vojna zgolj dve meji od Slovenije, da so se ljudem za Toninovo skrb in vizijo glede Slovenske vojske odprle oči.

V novih mednarodnih razmerah se kot riba v vodi znajde tudi eden redkih, če ne edini evropski voditelj z vojno izkušnjo na visoki funkciji, Janez Janša. Od začetka je zavzel proaktivno držo, ki je denimo v popolnem kontrastu z miselnostjo njegovega predhodnika Šarca, češ da Slovenci nimamo kaj misliti, temveč moramo tiho sedeti pri mizi in sprejeti, kar se zmenijo veliki.

Janša ni čakal Scholza in Macrona, temveč se je s poljskim in češkim kolegom podal v oblegani Kijev ter ukrajinskim voditeljem na najbolj mogoče prepričljiv način sporočil, da v tej vojni niso sami.

Poteza, ki se ji je priklonil ves svet, se je naši levi opoziciji in medijem pričakovano zataknila v grlu; mrzlično so iskali način, kako jo relativizirati. Fajonova je nekaj napletala o »deljenih odzivih v Evropi«, Šarec pa je v tej zmedi šel tako daleč, da je Janšo namesto k Zelenskemu pošiljal kar k agresorju Putinu, češ naj se z njim zmeni za konec agresije. Ob takšnem nerazumevanju mednarodne dinamike in za kaj pri njej sploh gre, je biti tiho in pustiti drugim, da razmišljajo, več kot smiseln političen pristop.
Za razliko od Šarca, Fajonove, Mesca in ostalih Golob razume, da objektivno dobrega ne gre napadati, četudi to stori tvoj največji tekmec

Golob ni tako neumen


Slovenskenovice.si
Zajem slike . Njihovo celotno zbirko karikatur si poglejte TUKAJ


Da presega miselno omejenost konkurence na levi, pa je z mnogo inteligentnejšim odzivom pokazal novi pretendent za glavnega Janševega tekmeca Robert Golob. Tega so po prvem bumu, ko so ga osrednji mediji in javnomnenjske agencije pumpale do onemoglosti, za nekaj časa taktično umaknili iz javnosti; da se njegov balon ne bi razpočil že pred volitvami, če se naslonimo na odlično karikaturo Aljane Fridauer Primožič za Slovenske novice.

Zdaj Goloba dozirajo po (vedno večjih) kapljicah in to zelo uspešno ter prepričljivo. Za razliko od Šarca, Fajonove, Mesca in ostalih Golob razume, da objektivno dobrega ne gre napadati, četudi to stori tvoj največji tekmec – in je Janeza Janšo za njegov obisk Kijeva pohvalil, češ da gre za pogumno dejanje. S tem, ko je nasprotniku priznal dobro potezo, je hkrati pridobil legitimnost za njegovo kritiko. Tega principa v KUL-u ne zastopijo, zato so v vsesplošnem kritiziranju desnosredinske vlade skozi celoten mandat nelegitimni.

Mimo posledic vojne v Ukrajini ne bo šlo


Čeprav je po svoje abotno razmišljati o tem, komu bo vojna v Ukrajini v slovenski predvolilni tekmi koristila in komu škodila, pa je dejstvo, da bo, z vsemi svojimi posledicami tako za svetovno ureditev kot za dostop do energentov, surovin in vse kar to potegne za seboj, bistveno vplivala na predvolilno tematiko.

Čeprav bodo na levici storili vse, da bi vanjo potegnili najbolj banalne scene iz korona časa, kot so slike »policijske represije na protestih«, »kazni za burek« in podobne anomalije, pa ljudi v resnici zanima, koliko so varni, tako v ožjem obrambno-varnostnem smislu, predvsem pa pred vsesplošno draginjo, ki se zaradi nestabilnih mednarodnih razmer obeta.

In pri teh vsebinskih temah so močne predvsem koalicijske stranke, katerih ministri se s tovrstnimi problemi vsakodnevno precej uspešno soočajo. Ne samo premier Janša in obrambni minister Tonin, tudi ministri kot so Jernej Vrtovec, Anže Logar, Zdravko Počivalšek in ostali dajejo občutek, da imajo v teh negotovih razmerah stvari pod kontrolo.

Avra »ljudje, ne bojte se, vse bo v redu«, ki jo ta čas izžareva vlada, je trenutno največja prednost koalicijskih strank. Če jo bodo znali obdržati, tudi volilni uspeh in nov mandat nista izključena. A vedeti je treba, da bo močan in vpliven levi politični in medijski stroj storil vse, da to avro vladnim strankam zbije z glave in jo potepta v zemljo kakor globoko bo mogoče.

Ker je zanje v igri res veliko, je zato pričakovati krvavo agresiven zadnji mesec.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike