Jakob Aljaž (4/12): »Jakec, nikar! Triglav je hudobna gora!«
Na vrhu Triglava, ob Aljaževem stolpu, sem bil sedemkrat. Prvič kot 21-letni fant z bodočo ženo Sonjo, zadnjič s planinsko družbo Kumarce, ko je eden izmed nas, planinec Sok, slavil 80-letnico. Vsi vzponi, tudi tisti, ko sem na slovenski najvišji vrh peljal oba otroka, so potekali brez težav.
Vsakokrat, ko stopiš na vrh, začutiš v sebi poseben ponos, pa tudi zadovoljstvo, da to sploh zmoreš. Kakšen ponos in zadovoljstvo sta morala prevevati šele Jakoba Aljaža, ko se je leta 1887, se pravi v svojih Kristusovih letih, prvič dotaknil svojih sanj. In kakšno zadovoljstvo je začutil, ko je na vrhu Triglava pred 130 leti postavil svoj znameniti stolp, pozneje pa tudi Triglavsko kočo, triglavsko kapelo, Dom v Vratih ...
Župnik na Dobravi
Leta 1880 je bil imenovan za župnika na Dobravi pri Kropi. Tam je ostal več kot osem let. Lahko bi rekli, da se je vedno bolj približeval Triglavu. Znano je pač, da je zatem vse svoje življenje do smrti prebil na Dovjem, kjer je deloval 37 let. Na Dobravi se je uresničilo tudi tisto, kar je pričakovala njegova mati od Jakčevih malih nog naprej. Prišla je k njemu kot kuharica oziroma vsestranska pomočnica in si tako zagotovila srečna zadnja leta svojega življenja. Aljaž je v Orisu mojega življenja zapisal:
»Kot župnik na Dobravi pri Kropi (1880–1889) sem napravil nov veliki zvon (prejšnji je bil ubit), župnišče popravil, nove orgle postavil itd., skopal vodnjak in imel slovito 'cecilijansko vojsko' z Aleševcem, ki je bil urednik 'Slovenca' in 'Brenceljna'.«
Tedaj so se namreč preklali glede tega, kakšno petje sodi v cerkev. Ker je bil Aljaž kar solidno glasbeno izobražen, je zagovarjal tisti tabor, ki je menil, da s preprostim petjem pri cerkvenih obredih ne gre pretiravati. Pa čeprav je prav on prvi v cerkvi zapel Sveto noč, blaženo noč, znano kot ljudska popevčica. Aljaž je menil:
»V cerkvi se glasovi ne štejejo, temveč tehtajo.«
Urednik Brenceljna Jakob Aleševec se mu je v odgovoru nesramno poigral z njegovimi začetnicami: J in A. J je bil videti kot I, I-A pa je seveda odziv navadnega osla …
V nadaljevanju boste izvedeli več ...
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.