Jakob Aljaž (3/12): Kdor gre na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj

Podružnična cerkvica sv. Neže nedaleč stran od zdajšnjega mejnega prehoda Ljubelj. Foto: Ivan Sivec

V Aljaževih časih Slovenci seveda še nismo imeli univerze, zato so morali vsi tisti, ki so želeli obiskovati visoke šole, oditi na študij na Dunaj. Svojo univerzo smo dobili šele po prvi svetovni vojni, in to s precejšnjimi težavami. Na srečo je tedaj velika avstro-ogrska država razpadla, mi pa smo – vsaj začasno in z velikimi pričakovanji – zadihali kot del južnih Slovanov.

Na cesarskem Dunaju so se mnogi naši študenti lepo izkazali, mnogi pa so obtičali nekje vmes ali celo povsem propadli. Mar

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,49 €
Prijavi se
Ste že naročnik?
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.