Jakob Aljaž (12/12): »Naš triglavski kralj Matjaž – župnik z Dovjega Aljaž«

Na koncu vedno pride smrt. Tudi za najbolj živahne in sposobne ljudi. Na srečo ostane za njimi vedno toliko oprijemljivih stvari, da se jih ne da spregledati. Aljaž je odšel po plačilo k Bogu leta 1927, torej bo kmalu minilo sto let. A v svojih delih in kot vzor je še danes skorajda enako živ kot pred svojim zemeljskim koncem.

Pravijo, da najlažje umre človek, ki ima ob smrti občutek, da je v življenju nekaj naredil, nekaj ustvaril, nekaj zapustil svojim potomcem. V kateremkoli pogledu besede. A