Iz čolnov Sredozemlja in Balkanske poti v NO GO cone evropskih velemest

Kakšna usoda čaka migrante, ki se po težavni kopenski in morski poti končno uspejo prebiti v Evropsko unijo? So pred njimi dobri obeti za boljše življenje ali naposled pristanejo v okoliščinah, ki niso bistveno drugačne od tistih, pred katerimi so zbežali?

Dejstvo je namreč, da po številnih evropskih mestih opažajo pojav tako imenovanih "no go" con, kamor avtohtoni prebivalci teh mest ne hodijo. Pojavljajo pa se tudi očitki, da se vanje pogosto boji zahajati tudi policija, čeprav bi bilo to glede na visoko stopnjo kriminala to nujno potrebno.

Kakšna je resnica o teh conah? So le mit, ali pa so tudi dejanski varnostni in socialni problem, ki bi ga evropske države morale čim prej reševati?

Nekateri posnetki dogajanja na teh območjih so dramatični, vendar pa razkrivajo le del dimenzije problema. Nepospravljene ulice je enostavno počistiti. Bistveno težje je migrante navaditi, da izven takšnih sosesk poteka umirjeno življenje brez kriminala.

Which is Europe's largest ghetto?

In my opinion #SeineSaintDenis in #Paris is Europe's worst #NoGoZone

No other place resembles the Third World as much

A whopping 300 000 illegal migrants are estimated to live there

The population mainly comes from Arab & Subsaharan countries pic.twitter.com/O1bdTiEkcJ

— BasedPoland (@BasedPoland) March 5, 2020

Nevarna območja

Veliko takšnih con kot jo vidimo na posnetku, lahko najdemo v Franciji, kjer sta v medijih med najbolj izpostavljenimi mesti Marseille in Pariz. V Združenem kraljestvu Manchester. Zloglasna je tudi Bruseljska četrt Molenbeek. Velika afera je nastala, ko je ameriški veleposlanik na Nizozemskem Pete Hoekstra med takšna območja uvrstil četrt Schilderswijk v Haagu. V novinarskih poročilih pa so pogosto izpostavljena tudi švedska mesta Stockholm, Göteborg in Malmö.

Na ta seznam bi sicer lahko uvrstili veliko večino pomembnejših zahodnoevropskih mest. Samo v Franciji bi se po nekaterih podatkih nanj uvrstilo več kot 700 območij, na Švedskem pa več kot 60.

Območja brez prisotnosti policije ne obstajajo

Prav vse policijske uprave iz omenjenih mest in držav sicer zanikajo, da bi v mestih in državah imeli takšne "NO GO" cone. Posebej ostro se je na takšno poročanje že omenjenega ameriškega diplomata odzval nizozemski premier Mark Rutte. Po uradnih podatkih je varnostna situacija tudi v takšnih predelih povsem pod nadzorom.

Vlade naštetih držav namesto tega govorijo o tako imenovanih občutljivih območjih, kjer živijo prikrajšani in stigmatizirani državljani.

Njihov molk je pravzaprav razumljiv. Senzacionalno poročanje o takšnih področjih je namreč zadnja stvar, kar tam živeči ljudje potrebujejo, saj le to ustvarja še večjo stigmatiziranost. Kot poudarja Hicham Tiflati sodelavec na nemškem inštitutu za radikalizacijske in deradikalizacijske študije (GIRDS), v evropskih mestih seveda ni con, kamor kot posamezniki ne bi smeli vstopiti. So le območja, kjer obstajajo nevarnosti, s katerimi se boste morda soočili zaradi kriminala in negotovosti. Tiflati rešitev za nastalo situacijo sicer vidi zlasti v spodbujanju ekonomske integracije.

Pregon kriminala v teh območjih

Kako izgleda policijsko delo na takšnem območju, lahko vidimo na primeru švedskega policista Jamesa Robertsa. Ta se je za tako zahtevno delo kalil tudi v najbolj sektaških soseskah Severne Irske. Sedaj pa v Stockholmski soseski Fittja vodi preiskave nekaterih najhujših kaznivih dejanj.

Roberts v pogovoru za spletno stran The National zanika, da si policisti v te soseske ne bi upali vstopiti. Kljub temu pa so pri svojem delu previdni in med drugim uporabljajo neoznačene avtomobile. Pritrjuje, da se je v preteklih letih že večkrat izvlekel iz zelo nevarnih situacij. Sicer pa njegova soseska ni preveč velika. V velikih stanovanjskih blokih živi kakih 9.000 prebivalcev, ki govorijo kar 57 različnih jezikov.

Po njegovem mnenju je v teh soseskah ena največjih težav orožje, ki zna v pravih rokah narediti izredno veliko škode. Med njimi so tudi granate, uporabljene v vojnah na Balkanu, njihova nakupna cena pa naj bi na ulici znašala zgolj en ali dva evra, kar je manj kot kepica sladoleda. V mestu Malmö so tako v letu 2015 zaznali v povprečju en napad z granato na dan.

Ključne naloge za prihodnost

Ključni izziv getov v evropskih mestih po mnenju sogovornikov kot je Roberts ostaja zlasti nepripravljenost na sodelovanje z državnimi institucijami. Te se namreč proti kriminalu le težko borijo, če skupnost posameznike, ki bi sodelovali s policijo, izloči. Obenem pa poudarjajo, da policisti med svojim delom v takšnih soseskah poleg napadov večkrat doživijo tudi pohvale s strani stanovalcev. Prav odpravljanje te stigme bo v prihodnosti ena ključnih nalog policije.