Inflacija višja od EU, primanjkljaj v zadnjem četrtletju 429 milijonov evrov. Ekonomisti kritični

vir: Pixabay

Statistični urad je danes objavil podatke glede marčne inflacije ter javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja v zadnjem lanskem četrtletju in celotnem lanskem letu.

Dolg države na centralni ravni je znašal 42.775 milijonov evrov, primanjkljaj v 4. četrtletju lani pa je znašal 429 milijonov evrov. Lanska rast cen je bila 3,6-odstotna, letna stopnja inflacije pa je znašala 3,4 %, kar je več od povprečja EU. O tem smo se pogovarjali z ekonomistoma, prof. dr. Maksom Tajnikarjem in dr. Janezom Šuštaršičem.

Stopnja inflacije nad povprečjem Evropske unije

Država je v 4. četrtletju lani ustvarila primanjkljaj v vrednosti 429 milijonov EUR ali 2,6 % BDP. Rast skupnih prihodkov države je bila za 3,7 odstotne točke višja od rasti skupnih izdatkov, so zapisali pri Statističnem uradu. V sektorju država je bilo dvanajsto četrtletje zapored zaznati rast skupnih prihodkov. Ti so znašali 7.579 milijonov EUR. Od prihodkov v istem četrtletju leta 2022 so bili višji za 951 milijonov EUR ali za 14,3 %. Prihodke so največ povečali davčni prihodki.

Skupni izdatki države so lani znašali 8.008 milijonov EUR. V primerjavi z izdatki v istem četrtletju leta 2022 so se zvišali za 771 milijonov EUR ali za 10,7 %.

Konec 4. četrtletja 2023 je konsolidirani bruto dolg države znašal 43.670 milijonov EUR ali 69,2 % BDP. V primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja je bil nižji za 481 milijonov EUR. Znižal se je predvsem dolg iz naslova kratkoročnih posojil. Dolg države na centralni ravni je znašal 42.775 milijonov EUR ali 67,8 % BDP, na lokalni ravni pa 1.117 milijonov EUR ali 1,8 % BDP, so zapisali v Statističnem uradu.

Letna rast cen je bila lani 3,6-odstotna (v istem mesecu lani 10,5-odstotna, februarja letos pa 3,4-odstotna). Cene storitev so se v povprečju zvišale za 6,1 %, cene blaga pa za 2,3 %. Poltrajno blago je bilo dražje za 3,6 % in blago dnevne porabe za 2,8 %, medtem ko je bilo trajno blago za 0,8 % cenejše. V primerjavi s februarjem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,2 %, najbolj pa so zrasle cene oblačil in obutve, in sicer za 8,3 oziroma 5,7 odstotka. Bencin se je podražil za 4,7 %, dizelsko gorivo pa za 3,8 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila februarja v državah članicah EMU (Ekonomske in monetarne unije) 2,6-odstotna (mesec prej 2,8-odstotna) in v državah članicah EU 2,8-odstotna (mesec prej 3,1-odstotna). Najnižjo so izmerili v Latviji in na Danskem (v obeh 0,6-odstotna), najvišjo pa v Romuniji (7,1-odstotna); v Sloveniji je znašala 3,4 %.

Gospodarska rast v zadnjem času ne temelji več na izvozu

Pogovarjali smo se z ekonomistom prof. dr. Maksom Tajnikarjem z ljubljanske ekonomske fakultete. Kot je povedal za naš medij, je letošnje leto »sivo leto« – ni preveč izrazito, razen če se ne zgodi karkoli nepričakovanega, npr. kaka nova vojna, energetska ali transportna kriza. Gospodarsko rast imamo na ravni 2 %, česar ljudje ne opazimo toliko. Inflacija se približuje 4 %, kar je dokaj stabilno.

V Sloveniji se v zadnjem času dogajajo velike spremembe, je povedal Tajnikar. Gospodarska rast v Sloveniji je dolgoročno včasih temeljila na izvozu. Danes je konektura v Evropi katastrofalna, sploh na industrijskih trgih. Tako se je že lani in predlani leto izkazalo, da izvoz ni tisti, ki diktira gospodarsko rast. Z letom 2020 je postalo pomembno zadolževanje v tujini.

Leta 2020, sredi najhujše pandemije, je bil tako deficit države 3,5 milijarde evrov, potem pa 3 milijarde, 2 milijardi ter lani 2,3 milijarde. Ta povečanja iz leta v leto so bila rezultat izposojanja denarja, ne pa toliko lastne proizvodnje. Gospodarska rast je prišla iz izvozne komponente v zadolževanje v tujini. To se še ne končuje, a se bo končalo, saj imamo fiskalna in monetarna pravila, ki bodo zadolževanja zmanjšala.

Drug pomemben faktor je trg delovne sile. Imamo praktično polno zaposlenost, pri njej pa delovne sile še vedno manjka, je povedal Tajnikar. Morali bomo zelo resno razmisliti, kaj bomo naredili, vprašanje migracij pa je tu zelo resno. Rešitev je samo ta, da preidemo iz delovno intenzivnega v kapitalno intenzivno gospodarstvo, kar pa ne gre čez noč. Trg delovne sile nam zna v prihodnosti še onemogočati visoko gospodarsko rast. Če se država začne še intenzivneje zadolževati, se moramo zavedati, da bomo imeli problem z gospodarsko rastjo, pa tudi inflacijo, opozarja Tajnikar.

Še en problem je, da nismo uspeli znižati cen plina, elektrike ter naftnih derivatov. Reforme teh sektorjev, s katerimi bi znižali cene dobrin, nismo izvedli. Ni nepomembno tudi dejstvo, da nimamo reforme na področju plač. Privatni sektor je tu relativno stabilen, javni sektor pa je popolnoma nedogovorjen, kar lahko vpliva na cenovno stabilnost, je še dodal Tajnikar. Ne moremo torej v prihodnosti pričakovati velike gospodarskih rasti, lahko pa se zgodi, da se bo inflacijska stopnja povečala, kar bo zelo zmanjšalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva v Evropi. To pa je odvisno od države, ali bomo naredili reforme na področju energetike, javnega sektorja, zdravstva, ali se bomo zadolževali itd.

Po letu 2020  so se močno povečale tudi investicije. Teh je bilo takrat za okoli 1,5 milijarde evrov, od takrat pa se je to podvojilo. To bi lahko bil nek pozitiven znak gospodarjenja države v tem trenutku, je še povedal Tajnikar.

Pogovarjali smo se tudi z dr. Janezom Šuštaršičem. Kot je povedal, so novoobjavljeni podatki dobri oz. kažejo v pravo smer. Inflacija se umirja že nekaj časa, je pa res, da je že ves čas višja od tiste v evroobmočju. Šuštaršič je že pred tem govoril, da je inflacija povezana s primanjkljajem države. Pada tudi delež dolga, k čemur je gotovo pripomogla tudi inflacija. Primanjkljaj za celo leto bo verjetno okoli 3 %, kar je tudi spodbudno in pomeni, da se stvar premika v pravo smer.

Glede Tajnikarjevega mnenja o rasti zaradi investicij in zadolževanja je Šuštaršič povedal, da je dejstvo, da izvoz ni prav visok. Iz tega vidika trditev drži. Izvoz počasi narašča, a je še vedno nizek. Bi pa morala gospodarska rast vseeno temeljiti na izvozu. Če se izvoz ne bo pobral, se bodo tudi investicije umirile, je sklenil Šuštaršič.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Drsanje
17. 2. 2025 ob 15:15
Iz Ljubljane z ljubeznijo
17. 2. 2025 ob 6:00