Hojs se strinja s 75 % zapisanega v interpelaciji, a on ni "sončni kralj, ki lahko prepoveduje ali dovoljuje koncerte"

Vir zajema slike: 3. program RTV SLO
POSLUŠAJ ČLANEK
Aleš Hojs ostaja minister za notranje zadeve. Interpelacijo je podprlo 38 poslancev, 43 jih je glasovalo proti.

Zanimivost včerajšnjih očitkov na račun ministra Hojsa je, da se skoraj ne ukvarjajo s tistim delom, ki zajema 15 od 20 strani interpelacije - dovoljenim (a nikoli izvedenim) koncertom hrvaškega pevca Thompsona v Mariboru.

Morda zato, ker je Hojs že na začetku svojega zagovora dal jasno vedeti, da se s tem delom interpelacije kot prepričan antifašist in človek s partizansko družinsko zgodovino strinja. Zato so očitki, da podpira ustaštvo, tako njega kot širšo družino globoko prizadeli. 

A ob tem opozarja, da ni "sončni kralj, ki lahko prepoveduje in dovoljuje koncerte". Za odločitvijo svojih uradnic, ki sta sledili presoji upravnega sodišča, pa stoji, saj je utemeljena na pravu, ne pa na politiki ali ideologiji.

Poslanec SD-ja Matjaž Nemec je v imenu predlagateljev večino svojega nastopa namenil kritiki Janševe vlade na splošno, češ da si SDS podreja vse družbene sisteme ter državo vodi v avtoritarizem. Manjši del je namenil neposredni kritiki ministra, njegovega neodstopa po odstopu, očital mu je "legalizacijo ustaškega zborovanja" ter da preko njega Janez Janša "ugrablja in uničuje svobodo, demokracijo in človekove pravice".

Očitek ministru Hojsu, ki mu poslanci leve opozicije v današnji razpravi namenjajo največ časa, je, da je "nepreklicno odstopil", a je tri mesece za tem še vedno minister. V tem vidijo, da je požrl besedo, nekateri pa celo neustavno situacijo. Hojs je zato še enkrat razložil, kako je predsedniku vlade podal svoj odstop, da je odgovoril z "dobro", čez teden dni pa mu povedal, da kuverte ni odprl in ga prosil, da ostane minister do interpelacije.

Kaj bo sledilo po interpelaciji, Hojs ne ve.

"Minister misli, da ni nič narobe s tem, da uvede red na policiji in tožilstvu"


Drugo največ pozornosti so Hojsovi kritiki namenili njegovemu domnevnemu nezakonitemu vmešavanju v delo policije, češ da si jo SDS podreja. Maša Kociper je v imenu SAB Hojsu očitala "tendenco avtoritarnega, avtokratskega vodenja in želje po nadzoru tudi nad tistimi institucijami, ki so po naši ustavi in zakonih neodvisne in samostojne."

Prepričani so, da si Hojs privoščil najhujši pritisk na delo Policije in tožilstva v zgodovini naše države. Zanje je sporna Hojsova ideja, da ni nič narobe s tem, da uvede red na Policiji, tožilstvu in sodiščih. Njih pa je kmalu začel skrbeti način, na katerega si minister predstavlja doseči red na teh področjih.


Hojs: za odločbo sploh nisem vedel


Minister Hojs je v svojem zagovoru razmeroma podrobno razložil družinsko zgodovino povezano s partizanstvom in izdajstvom, ki ga je doživel njegov stric, partizan. Ter o drugem stricu, ki je bil dvakrat na Golem otoku.

"Zato je seveda razumljivo, da me je sorodstvo, posebej tisti starejši, starejše tete in strici spraševali, kako je mogoče ob vsem tem, ko ste bili vzgajani v antikomunizmu, v antinacizmu, antifašizmu ti podtikajo ustaštvo," je dejal v zagovoru.

Še enkrat je podrobno razložil postopke, kako je bila sprejeta odločba o dovolitvi koncerta, zaradi katere se zagovarja. Sam za to kot minister sploh ni vedel. In je potem, ko je to postala javno problematizirana zadeva, vodjo direktorata povprašal, zakaj ga o tako pomembni zadevi niso obvestili. Zato so se mu opravičili in napovedali drugačen način obveščanja v bodoče. "Ampak lahko vam vsekakor rečem, da minister, pa ne samo jaz, katerikoli minister, o vsakem posamičnem zadnjem aktu, ki ga izdajajo uradniki na ministrstvih, enostavno ne more biti obveščen."

Je pa Hojs v zvezi s tem opozoril na drugo zadevo. Uradnici sta mu posredno priznali, da sta bili pod pritiskom za prepoved koncerta. Obenem pa je, čeprav zadeva ni bila nujna, saj je COVID situacija preprečevala možnost izvedbe koncerta, prihajalo do pritiskov, da se zadeva obravnava pod nujno. Te naj bi vršil tudi načelnik Upravne enote v Mariboru, član stranke SD. Sumljivo se Hojsu zdi, da če bi koncert odpadel zaradi epidemiološke situacije, nihče ne bi bil upravičen zahtevati odškodnine. Nekdo pa je očitno želel, da se zadeva obravnava čim prej in tako dobi pravno podlago za odškodninsko tožbo.

Aleš Hojs: "Še enkrat naj poudarim, danes se pogovarjamo o koncertu in slovenska javnost mora to vedeti, ki ga nikoli ni bilo in ga nikoli ne bo. Ga ni bilo in ga ne bo."


Glede njegovega izvajanja nadzora na policiji je Hojs predstavil statistiko, ki na časovno obdobje, enako njegovemu vodenju ministrstva, dokazuje, da je uvedel manj nadzorov kot drugi ministri. "Torej gospod Gorenak 2,7, Virant 3, Žnidarjeva 2,5, Poklukar 2,6 in jaz 2 na obdobje." Je pa podal več usmeritev. "To seveda nekako sam sebe ocenjujem kot vestno in zavedno delo. Prepričan sem namreč, da je minister tam zato, da policijo skladno z zakonom usmerja, da daje navodila, ne da jo zgolj nadzira."

Vardiste bi bilo treba napokati


Glede očitkov o neustreznem odzivanju na početje vardistov v Slovenski Bistrici je Hojs povedal, da je od policije pričakoval, da bodo poklicati specialno enoto, "da zna ta specialna enota priti tja z ustreznimi vozili, grdo rečem, napokati tistih nekaj trebušastih možakarjev in jih pospraviti z mesta kamor ne sodijo."

Potem je ugotovil, da temu ni bilo tako. "Jaz se z vami absolutno strinjam, da so navodila preblaga. Ne morem se strinjati, da so prepozna. Kajti pričakujem, da policija sam ve kaj lahko in kaj ne sme. In v tem primeru bi to lahko počela brez navodil, brez usmeritev, brez tega, da minister čez šest, sedem dni posebej za to piše usmeritve in navodila," je dejal.

Petkovi protesti so nas do zdaj stali okrog pol milijona evrov


Je pa današnja razprava naplavila tudi nekaj zanimivih drugih podatkov. Minister Hojs je tako izračunal, da varovanje enega nenapovedanega in neprijavljenega protesta davkoplačevalce stane med 25 in 50 tisoč evri.

"Protestniki do sedaj niso imeli niti ene težave s svojimi protesti. To je represija nad denarnicami slovenskih davkoplačevalcev. 3, 4 ali pa 5 tisoč ljudi si dovoli, da ta država vsak teden za njih plača 25 do 50 tisoč evrov, kar skupaj pomeni, da smo v 21-ih tednih za varovanje le-teh plačali pol milijona evrov," je dejal Hojs.

Povedal je še, da je bil on tisti, ki je zahteval, da s Kongresnega trga umakne ograjo. In kot pravi, s tem niso kaj dosti privarčevali, saj postavitev le-te stane "le 1.400" evrov.

Glasovanje pozno zvečer ali zgodaj zjutraj


Glede na število prijavljenih bo današnja razprava trajala do 3. ure zjutraj. Pričakovati je, da se bo del poslancev razpravi odpovedal, tako da bi do glasovanja o interpelaciji lahko prišlo nekaj ur prej.

Ura konca razprave in glasovanja ni nepomembna v kontekstu namere protestnikov, ki so se danes dvaindvajsetič zbrali pred parlamentom, da po razpravi pričakajo ministra Hojsa. Kot je poročala TV Slovenija, naj namreč protestniki politikov ne bi izpustili iz parlamenta, dokler "oblast spet ne bo v rokah ljudstva".

KOMENTAR: Uredništvo
Hojs jih je uničil v ideološkem argumentu, vse drugo že prežvečena šara
Današnja interpelacija je, kot večina drugih, bolj politični teater za javnost kot dejansko soočenje mnenj. Teater, v katerem opozicijskih poslanci iščejo svojih pet sekund objave v osrednjih poročilih medijskih hiš. Ljudje so namreč politike naveličani in v dogajanje v državnem zboru se poglabljajo le najbolj angažirani, a tudi že opredeljeni spremljevalci politike. Z zavračanjem ustaštva ter partizansko družinsko preteklostjo je Hojs nasprotnike razorožil v glavnem ideološkem argumentu, češ da podpira ustaštvo. Vse drugo so znani očitki, ki so se akumulirali v najbolj bizarnem stavku razprave, ki ga je (ponovno) izrekla Maša Kociper: ministru namreč očita, da hoče na policiji "narediti red". Kakorkoli, Hojs danes ne bo padel in v čem je njegova nesreča, bomo pisali v nedeljskem uredniškem komentarju. Je pa Mladina danes lansirala še eno "afero" na Hojsev račun, povzeli pa so jo že osrednji mediji: Na slovenski obali je namreč lani od nekega Rusa "prepoceni" (za 85 € na m2) kupil parcelo s pogledom na morje. Problem je, da je Rus večje zazidalno zemljišče pred tremi leti kot edini dražitelj kupil na dražbi od Občine Koper ter jo kasneje razparceliral in prodal po 20 € višji ceni na kvadratni meter. Občina naj bi bila oškodovana, ker je zemljišče po tej ceni Rus dobil, ko še ni bilo komunalno urejeno in brez dostopa, zdaj pa naj bi občina to, po pridobitvi kohezijskih sredstev, uredila. Hojsu zdaj osrednji mediji očitajo "pridobitev premoženjske koristi". A dejansko je on le kupec od zasebnega prodajalca in če je pri poslu kaj spornega, je to pri tedanjem županu Borisu Popoviču. Ta je od Rusa kupil najboljšo razpoložljivo parcelo. A Popovič trenutno ni v osrednjem medijskem fokusu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike