Po Meščevo bi bil odstop neodgovoren, v svoj zagovor pa kaže na druge

Vir: gov.si
POSLUŠAJ ČLANEK

V Državnem zboru danes poteka obravnava interpelacije ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca. Janez Cigler Kralj je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja poudaril, da je interpelacija logičen odgovor na pasivnost delovne skupine za obravnavo romske problematike in ministrstva pod Mesčevim vodstvom. Anja Bah Žibert pa je izpostavila, da varnostni ukrepi brez resnih socialnih programov ne morejo prinesti trajne rešitve. Mesec je zavrnil vse očitke in s prstom pokazal na opozicijo.

Poslanci opozicijskih SDS in NSi so konec oktobra vložili interpelacijo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca. Ministru so, v luči tragične smrti Aleša Šutarja, očitali zlasti neučinkovitost pri ukrepih socialne politike, zlasti na območjih z romskimi skupnostmi. Takrat sta svoj odstop podala pravosodna ministrica Andreja Katič in notranji minister Boštjan Poklukar, mnogi pa so bili presenečeni, da ni enako ravnal še Mesec – še posebej, ker je prav on tudi koordinator za romska vprašanja.

Mesec je na pozive k odstopu odgovoril, da bi bil njegov odstop neodgovoren. Pri tem je izpostavil, da so na jugovzhodu Slovenije s sobivanjem romske skupnosti in večinske skupnosti že dolgo težave. Zvone Černač (SDS) je ob vložitvi interpelacije izpostavil, da Mesec ni ukrepal, ko so težave eskalirale – to pa je pripeljalo do tragičnega sobotnega dogodka. Kot je dejal Černač, je koalicija dolgo zavračala predloge opozicije, lokalnih prebivalcev in županov. Poleg tega je Černač zatrdil, da Mesec ni podprl sprememb, ki bi sankcionirale lenobo in kriminal, ampak je omogočal izkoriščanje socialne pomoči.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je opozorila, da je njegovo vztrajanje pri mehkih ukrepih in nasprotovanje učinkovitejši kazenski politiki še dodatno prizadelo romsko skupnost. Posledično je to v še večjo stisko pahnilo predvsem romske ženske in otroke. Interpelacija ministra Mesca je 14. interpelacija, ki jo je v tem mandatu vložila opozicija. Razrešen ni bil še noben minister – so pa nekateri odstopili še pred interpelacijo.

Interpelacija ni zapravljen čas, ampak preventivni ukrep 

»Če je minister Luka Mesec 12 ur v Državnem zboru, je to 12 ur, ko ni na ministrstvu, in to je že napredek,« je ocenil Aleksander Reberšek (NSi) in tako zavrnil očitke, da je interpelacija izguba časa. Po njegovih besedah interpelacija ni zapravljen čas, ampak je preventivni ukrep, da Meščevo ministrstvo vsaj ta dan neredi manj škode kot sicer. »Ker Luka Mesec ni slišal več kot 10 tisoč glave množice v Novem mestu, smo danes tukaj s sporočilom, naj odstopi,« je spomnil na to, da je ministra množica izžvižgala in je zato komajda prišel do besede.

Poslanka Anja Bah Žibert (SDS) je izpostavila, da prebivalci na jugovzhodu države živijo v stiski, ker se jim ne zagotovi tistega, kar jim pripada po ustavi in zdravi pameti – spoštovanje zakonov za vse ter enakost pred zakonom in državo. Poleg tega se ne poskrbi, da posamezne skupine ne bi izkoriščale socialnih transferjev in z njimi nadomeščale delovno aktivnost. Po njenih besedah je kriv sistem, ki dopušča, da so nekatera območja nedotakljiva, minister Mesec pa je del tega sistema – kar je s svojimi ideološkimi predavanji pokazal tudi v odgovoru na interpelacijo. Tudi sicer mu je očitala, kako se je zagovarjal, da mu po zakonu ni treba hoditi na te seje (na katerih se je obravnavalo zakonske predloge in pobude za reševanje romske problematike). Mesčev odgovor je ocenila za izraz popolnega nerazumevanja problema. »Če ne drugače, bi vam pogum za odstop morali dati ljudje, ki ste jih razočarali,« je zabrusila Mescu in dodala, da je skrajno neokusno, da minister svojo neuspešno politiko označuje kot preporod – po tem ko je bila Šutarjeva tragična smrt najtežji opomin, da sistem ne deluje. 

»Minister Luka Mesec je del problema in ne del rešitve glede reševanja problematike na področju romske populacije«, je zatrdil Tomaž Lisec (SDS). Ker Minister se je zagovarjal, da veliko očitkov v interpelaciji ni v pristojnosti njegovega ministrstva, a ga je Lisec spomnil, da je na področju reševanja romske problematike glavni vladni koordinator oz. nadšef vsem ostalim ministrom pri reševanju romske problematike. Po oceni stranke SDS je ta vlada s svojimi ukrepi spodbujala ideje, da se nasilje splača in da se morajo ukrepov bati policija in prebivalci – ne pa tisti, ki to nasilje izvajajo. Mescu je poslanec še očital njegove navedbe, da so župani v jugovzhodni Sloveniji del problema. S tem je po njegovi oceni pokazal, da si ne upa in ne zna reševati romske problematike.

Zagovor v slogu »napad je najboljša obramba«

»Kaj je Janez Cigler Kralj (NSi) naredil, ko je skupina Romov umorila Stanislava Knaflja leta 2021, je ponudil svoj odstop, je ustanovil medresorsko skupino za koordinacijo politike, ki naj bi naslovila to vprašanje, je predlagal paket zakonov, je sprejel odgovornost, kaj je naredila vlada, ki jo je vodila SDS,« je na današnji seji sebi v bran Mesec s prstom pokazal na opozicijo.

Izpostavil je, da se je aktualna vlada na oktobrsko smrt Aleša Šutarja v Novem mestu odzvala nemudoma, svoje reforme pa je vlada tudi zaključila. Po njegovih besedah so razmere v Novem mestu bistveno boljše kot pred enim mesecem. Janezu Ciglerju Kralju je očital, da niti enkrat v mandatu ni bil v romskem naselju, niti se ni opredelil do teh problemov. Spomnil je na leto 2021, ko je skupina Romov ubila Stanislava Knaflja – je Cigler Kralj takrat ponudil svoj odstop ali ustanovil medresorsko skupino za koordinacijo politike? Je predlagal paket zakonov ali sprejel odgovornost? Poslancu je očital tudi to, da bi paket zakonov lahko vložil še, ko je bil minister in je imel v DZ ustrezno večino, vendar pa se je tega spomnil šele po volitvah. 

Mesec je v svojem zagovoru med drugim naštel več ukrepov, ki so jih sprejeli na področju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja. Tudi na predlog stranke NSi ukrep na področju socialnovarstvenih prejemkov. Spomnil je na Šutarjev zakon, katerega bi v naslednji fazi lahko nadgradili še z integracijskim zakonom. Izpostavil je pomembnost vključitve romske skupnosti v družbo, poleg tega pa je v Šutarjevem zakonu poskrbel za to, da socialna država ne bo več tolerantna do tistih, ki grobo kršijo njena pravila. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike