Guverner Banke Slovenije Vasle: Pričakovati je še nadaljnje dvige obrestnih mer
ECB pričakuje, da se bo gospodarska rast v evrskem območju, ki je bila v prvem polletju ugodna, v naslednjih četrtletjih znatno upočasnila, in sicer naj bi po letošnjih 3,1 odstotka prihodnje leto znašala 0,9 odstotka. Inflacija bo po pričakovanjih ECB-ja letos v povprečju znašala 8,1 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se postopno znižala.
"V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB-ja odločili za odločno nadaljnjo normalizacijo denarne politike. Ključne obrestne mere ECB-ja smo dvignili za 75 bazičnih točk, kar je po dolgem obdobju nespremenjenih obrestnih mer letošnji drugi zaporedni dvig. Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali preko srednjega roka," je v izjavi po monetarni seji Sveta ECB-ja zapisal guverner Banke Slovenije in član Sveta ECB-ja Boštjan Vasle.
Inflacija naj bi zaradi močnih stroškovnih pritiskov še nekaj časa vztrajala na visokih ravneh, nato pa naj bi se ob predpostavki stabilizacije razmer na energetskih trgih, odpravljenih zastojih v dobavnih verigah in normalizaciji stroškovnih pritiskov zniževala in v povprečju leta 2023 znašala 5,5 odstotka, leta 2024 pa 2,3 odstotka.
"V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB-ja odločili za odločno nadaljnjo normalizacijo denarne politike. Ključne obrestne mere ECB-ja smo dvignili za 75 bazičnih točk, kar je po dolgem obdobju nespremenjenih obrestnih mer letošnji drugi zaporedni dvig. Dvigi obrestnih mer in njihov vpliv na pogoje financiranja bodo prispevali k temu, da se trenutni inflacijski pritiski ne bodo podaljšali preko srednjega roka," je v izjavi po monetarni seji Sveta ECB-ja zapisal guverner Banke Slovenije in član Sveta ECB-ja Boštjan Vasle.
Inflacija naj bi zaradi močnih stroškovnih pritiskov še nekaj časa vztrajala na visokih ravneh, nato pa naj bi se ob predpostavki stabilizacije razmer na energetskih trgih, odpravljenih zastojih v dobavnih verigah in normalizaciji stroškovnih pritiskov zniževala in v povprečju leta 2023 znašala 5,5 odstotka, leta 2024 pa 2,3 odstotka.
Povezani članki
Zadnje objave
Vse več pritožb čez strokovnost dela CSD-jev
26. 6. 2026 ob 19:20
Izrazite prometne in vročinske obremenitve
26. 6. 2026 ob 15:15
Je Jankovićeva vizija 2045 v resnici bližja letu 1945?
26. 6. 2026 ob 13:55
Jelko Kacin in dr. Dimitrij Rupel: Šele danes razumem, kaj je Kučan zares mislil
26. 6. 2026 ob 8:48
Tebi, domovina
26. 6. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Rajski vrt ali mala slovenska družbenopolitična zoologija
25. 6. 2026 ob 6:00
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
Mučenci med slovenci – 28
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.