Na Domovini nadaljujemo niz člankov, v katerih povzemamo ugotovitve in zaključke Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) iz dokumentov Ekonomski izzivi 2017 in Poročilo o razvoju 2017 in o njih razmišljamo.
Danes se posvečamo glavnim ugotovitvam UMAR-ja glede gospodarskih gibanj oz. makroekonomskih kazalcev zadnjih let in njihovi povezavi z (ne)stabilnostjo in vzdržnostjo javnih financ.
Glavne značilnosti gibanja gospodarstva zadnjih let
Kot ugotavlja UMAR, se po velikem kriznem upadu gospodarske aktivnosti v letih 2008 – 2013 (s prvim, večjim dnom 2009 ter drugim manjšim 2012) v zadnjih 3 letih gospodarsko stanje in blaginja prebivalstva izboljšuje oz. povečuje. BDP bo verjetno letos nominalno dosegel obseg predkrizne ravni iz leta 2008.
Obnovilo se je dohitevanje gospodarsko razvitejših držav, čeprav počasnejše kot pred krizo in kot v primerljivih srednjeevropskih državah (predvsem višegrajski četverici). Materialni položaj prebivalstva se tako izboljšuje deloma zato, deloma pa tudi zaradi relativno dobro dostopnih javnih storitev.
Kot ugodna gibanja in vzroke pozitvnih makroekonomskih sprememb Urad navaja:
- rastoče povpraševanje iz tujine in rast izvoza (kot najpomembnejši razlog)
- prilagoditve v gospodarskemu okolju v smer večje konkurenčnosti in lažjega investiranja
- sanacija bančnega sistema in posledično boljši dostop do financiranja
- finačno in lastniško prestrukturiranje podjetniškega sektorja ter splošno razdolževanje podjetij
- ukrepi za omejevanje rasti državnih izdatkov, ki so bili večinoma uvedeni med krizo
- delna reforma trga dela
Kako se stabilizirajo javne finance in kaj jih ogroža
UMAR ugotavlja, da se javnofinančne razmere v zadnjih letih izboljšujejo, da pa to ni nekaj samoumevnega, temveč posledica mnogih težko izborjenih strukturnih reform, ki dobivajo oz. so že dobile največji izziv z demografskimi spremebami oz. staranjem prebivalstva. Te (brez ustreznih strukturnih odgovorov) Urad navaja kot največjo grožnjo stabilnosti javnih financ.
Javnofinančni primanjkljaj se po l. 2013 znižuje in je lani padel na 1,8 % BDP. To je prekinilo tudi trend izrazitega naraščanja javnega dolga od sredine 2008; v letu 2016 se je ta znižal nominalno in glede na BDP – za 3,4 % na 79,7 % BDP. Kot je znano, pa je Slovenija v ustavo zapisala tudi t. i. zlato fiskalno pravilo, ki pravi, da morajo biti javni izdatki poravnani s prihodki, kar je seveda močno prispevalo k uravnoteženosti proračunov zadnjih let in ustavitvi zadolževanja.
UMAR tudi pove, da je zniževanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja (ki ga ocenjuje na okoli polovico celotnega) v zadnjih letih potekalo s pomočjo začasnih (npr. manjši izdatki po sanaciji bank) in trajnih ukrepov (zvišanje stopnje DDV; sprememba zakonodaje pri socialnih transferih, ki so sedaj vezani tudi na premoženje; delna pokojninska reforma iz 2013).
Kaj UMAR priporoča?
Urad v svojih publikacijah predstavi obilo predlogov za izboljšanje makroekonomske in javnofinančne situacije. Za boj z največjim izzivom, t.j. demografskimi spremembami, kot najpomembnejšo navaja rast produktivnosti, o kateri smo pisali v prejšnjem članku iz niza Gospodarskih izzivov. Za dosego te priporoča:
- izboljšavo strukturnih dejavnikov (za dolgoročni vpliv),
- bistveno povečanje vlaganj v inovacije in sodobno tehnologijo (npr. digitalizacijo)
- vlaganje v izobraževanje delovne sile – izobrazbena raven prebivalstva se sicer vztrajno povišuje, a je v podjetjih še vedno prenizka in nasploh premalo povezana s potrebami trga
Poleg tega je nekaj glavnih svetovanih smernic sledečih:
- izboljšanje institucionalne konkurenčnosti Slovenije, npr. zmanjševanje birokracije, boljše in učinkovitejše pravosodje, modernizacija delovanja javne uprave (kar UMAR ocenjuje kot posebej šepajoče), izboljšanje insolvenčne in druge zakonodaje
- celovita prilagoditev demografskim spremembam, poleg rasti produktivnosti tudi večja udeležba mladih in starejših na trgu dela, ustvarjanje pogojev za priseljevanje visoko izobražene delovne sile in ustavitev odseljevanje le-te itd.
- boljši sistemi socialne zaščite, predvsem starejše populacije oz. ureditev dolgotrajne oskrbe
- krepitev vseživljenjskega učenja in medgeneracijskega prenosa znanja
- hitrejši prehod v zeleno gospodarstvo s spremembo današnjih modelov proizvodnje in potrošnje v bolj trajnostne oblike, vlaganjem v raziskave in inovacije, ki koristijo okolju, ter spodbujanjem trajnostnega izkoriščanja naravnih virov
Kako za večjo blaginjo dolgoročno stabilizirati gospodarsko rast in javne finance?
Manj krasti. Tako na mikro ravni kor makro. In pa … državo čim bolj stran od gospodarstva, kot se le da.