Golobovo skrivanje za lastništvom je zavajajoče, hkrati pa gre še za delanje norca iz ljudi, ki se spoznajo na gospodarske odnose, komentira ekonomist Tajnikar.

Predsednik vlade Robert Golob je pred kakima dvema mesecema postal lastnik družbe Star Solar, ki je registrirana za proizvodnjo elektrike. Prej je bila lastnica njegova žena Jana Nemec Golob. Direktorica družbe Star Solar je uradno Golobova zgolj 19-letna hčerka.

Od začetka mandata Golobove vlade je Star Solar od državnega operaterja trga z električno energijo Borzena prejel 230.000 evrov, med letoma 2014 in 2023 pa več kot 2,1 milijona evrov. Z mandatom vlade se je zamenjal tudi nadzorni svet Borzena, direktorica pa je bivša uslužbenka GEN-I in kandidatka za poslanko Gibanja Svoboda. Situacijo z menjavami smo orisali v tem članku:  »Premier Golob po ločitvi postal lastnik energetskega podjetja, ki posluje z državo. Za direktorico postavil svojo mlado hčer«.

Sedaj je primer pod drobnogled vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Pogovarjali smo se s političnima analitikoma, ekonomistom in pravnikom, kakšno je njihovo gledanje na Golobovo ravnanje.

Zadevo sedaj pregleduje KPK

Po razkritju novinarja Bojana Požarja, da je predsednik vlade Robert Golob v okviru ločitvenega postopka postal lastnik družbe Star Solar, katere lastnica je bila prej njegova bivša žena Jana Nemec Golob, bo zadevo pregledala tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).

Gre za družbo, ki je registrirana za proizvodnjo elektrike, po javno dostopnih podatkih pa je direktor družbe Golobova 19-letna hčerka Luna. Star Solar je v času aktualne vlade od državnega operaterja trga z električno energijo Borzen prejelo 230.000 evrov, skupaj pa med letoma 2014 in 2023 več kot 2,1 milijona evrov. Borzen je v 100-odstotni lasti države, skupščina te družbe pa je država.

Direktorica državnega Borzena je Mojca Kert, ki je bivša uslužbenka GEN-I in nekdanja poslanska kandidatka Gibanja Svobode, ki pa v državni zbor ni bila izvoljena. Odkar je Golob uradno prevzel družbo (19. novembra lani), je Borzen Star Solarju nakazal dobrih 14 tisoč evrov. Je pa vlada praktično takoj ob prevzemu oblasti imenovala nove člane nadzornega sveta Borzena.

V KPK-ju postopka niso hoteli komentirati, saj se z njim še ukvarjajo, so pa povedali, da zakon o integriteti in preprečevanje korupcije za funkcionarje ne prepoveduje lastništva v podjetjih, poslovanje javnega sektorja s takimi družbami predstavlja določeno korupcijsko tveganje, zato zakon predvideva tudi določene omejitve, ki pa se nanašajo zgolj na poslovanje z organom ali organizacijo javnega sektorja, v katerem funkcionar opravlja funkcijo. V Golobovem primeru bi to torej pomenilo poslovanje z vlado.

Iz premierjevega kabineta so za Delo sporočili, da je Golob zaradi sporazumne razveze zakonske zveze in s tem povezane delitve premoženja z nekdanjo ženo KPK-ju naznanil spremembo premoženjskega stanja. Kot so še dodali, je Golob postal izključni lastnik Star Solarja, ki je registrirano za »drugo proizvodnjo električne energije«. Podjetje Borzen pa ima po besedah kabineta predsednika vlade javno pooblastilo za sklepanje pogodb o podporah in izplačevanju podpor ter za odkup električne energije v okviru izvajanja zagotovljenega odkupa kot ene izmed oblik podpor.

Glede na večino v državnem zboru dogajanje ne bo imelo večjega političnega vpliva

Glede situacije Golobovega lastništva in prijave na KPK smo se pogovarjali z nekaterimi političnimi analitiki, ekonomisti in pravniki.

Govorili smo s političnim analitikom, sicer profesorjem na Fakulteti za družbene vede, prof. dr. Igorjem Lukšičem. Za naš medij je Lukšič povedal, da glede na to, da ima Golob tako večino v državnem zboru, večjega političnega vpliva dogajanje ne bo imelo. Problem pa je seveda z moralnega vidika. Pravno formalno se je Golob otresel težav s tem, ko je podjetje prenesel na hčer.

Lukšič je povedal, da tak tip ljudi, ki prihajajo iz gospodarstva in prestopijo v politiko, kjer naj bi se delalo za javno dobro, ne pa zgolj zase, očitno ni usposobljen. Večjih političnih pretresov, tudi v primeru morebitne obremenilne odločitve KPK, zaradi večine v parlamentu torej ne bo. Glavni problem pa je, dodaja Lukšič, da vlada dela preveč v korist energetike, kar je absolutno moralno sporno, neprimerno pa je tudi do vseh, ki plačujejo elektriko.

Pogovarjali smo se tudi z urednikom informativnega programa Radia Ognjišče Alenom Salihovićem. Za naš medij je povedal, da je Golobovo poslovanje sporno z več vidikov. Četudi je lahko legalno, ni nujno etično. Poslovanje vzbuja številne pomisleke o transparentnosti. Ob tem velja spomniti še na novi zakon, dodaja Salihović, ki naj bi prepovedal ogrevanje z drvmi in plinom, kar bi šlo na roko podjetju, ki ga vodi hči predsednika vlade.

Povedal je še, da meni, da bi morali odreagirati vsi organi pregona. Gre za državno podjetje, predsednika vlade, hkrati pa je potrebno še spomniti na primere, ko so nekateri bili deležni drugačnega medijskega tretmaja, ko je šlo za bistveno nižje zneske, tu pa je govora o milijonskih poslih. Kot je še dodal Salihović, bi pri drugih vladah lahko v vodilnih medijih še isti večer slišali pozive k odstopu predsednika vlade. Salihović upa, da sedaj slovenski mediji in tisti, ki so vodili petkove proteste, ne bodo zarili glave v pesek.

Ekonomski in pravni vidik

Za naš medij je prof. dr. Maks Tajnikar povedal, da bi se po njegovem mnenju, v kolikor je nekdo v vladi, moral otresti lastništva gospodarskih družb, sploh pa je to sporno za predsednika vlade. Ne glede na to, ali neposredno posluje z državo ali z državnimi družbami, kot je Borzen, nastajajo neke povezave, ki jih lahko izkorišča. Tajnikar je še dodal, da je bil, ko je bil on minister za gospodarstvo, leta 1993, sprejet sklep, da morajo ministri vse deleže v podjetjih prodati. Kasneje je bilo to spremenjeno, je pa podoben ukrep sprejela prva Janševa vlada. Golobovo skrivanje za lastništvom je zavajajoče, hkrati pa gre še za delanje norca iz ljudi, ki se spoznajo na gospodarske odnose, dodaja Tajnikar.

Iz pravnega vidika je situacijo za naš medij komentiral profesor za upravno pravo z ljubljanske pravne fakultete dr. Rajko Pirnat. Povedal je, da mora KPK, če je dobila prijavo, to preučiti. Narediti mora predhodni preizkus prijave, nato pa uvesti postopek. Prvi problem je, ker v zakonu piše, da mora funkcionar, za katerega prepoved poslovanja velja, opravljati svojo funkcijo v tem javnem naročniku (se pravi v našem primeru Borzenu), ki posluje za njegovo družbo (Star Solar). Premier ne opravlja funkcije v Borzenu, je pa dodatna težava, da je skupščina Borzena vlada. To je ena od stvari, ki jo bo KPK morala oceniti. Pirnat tako meni, da bi težko sami po sebi rekli, da ta prepoved velja v Golobovem primeru.

Prepoved v zakonu velja za objavo javnega naročila. Naročnik ne sme oddati javnega naročila njegovi družbi. Kakor pa je bilo v javnosti pojasnjeno, ni šlo za javna naročila, ampak za izplačila podpor. Te se dajejo tako, da se v celoti odkupi zelena elektrika, ta odkup pa se ne izvaja po principih javnega naročanja. Če dobi proizvajalec električne energije odločbo Agencije za energijo o pravici do podpore, mora to podporo Borzen izplačevati proizvajalcu zelene elektrike. V Golobovi situaciji Pirnat ne vidi kršitve zakona.

Obstaja pa druga težava. Golob se je znašel v konfliktu interesov, oziroma vsaj v videzu tega, dodaja Pirnat. Premier ima možnost vplivati na odločitve v Borzenu. Če je Borzen pogodbo o podpori sklenil pod splošnimi pogoji, do konflikta interesov ni moglo priti. To pa mora še ugotoviti KPK, če je bila podpora res izplačana pod splošnimi pogoji.

V Golobovem primeru ne gre za odkup elektrike, čeprav so bili formalno posli izvedeni kot odkup zelene elektrike po višji ceni, ki je odločena z odločbo Agencije za elektriko. Težko bi rekli, da gre za vpliv ali za videz vplivanja. Je pa res, če je situacija res taka, dodaja Pirnat. Predsednik vlade ali vsaj njegov kabinet bi moral jasno predstaviti, za kakšno poslovanje gre, da bi si javnost lahko sama ustvarila mnenje. Samo dejstvo, da posluje z Borzenom, pa še ne pomeni, da gre za kršitev zakona, zaključuje Pirnat.