Francija ne neha goreti: uboj mladoletnika sprožil največjo krizo v predmestjih po letu 2005

POSLUŠAJ ČLANEK
Štiri zaporedne noči nasilja, zabarikadirane ulice, goreči avtomobili in stavbe, policisti z neprebojnimi jopiči, čeladami, varovani z oklepnimi vozili. To niso prizori iz ZDA, Ukrajine ali Bližnjega vzhoda, ampak iz Francije, osrčja Zahodne Evrope.

Po več mesecev dolgih demonstracij in nemirov zaradi uvedbe pokojninske reforme je Francija ponovno padla v notranjo krizo po policijskem uboju mladoletnega Nahela M. Incident je povzročil najhujše nemire po letu 2005, ko so v podobnem kontekstu francoski policisti povzročili smrt dveh mladoletnikov iz pariških predmestij, v katerih živijo predvsem revni Francozi in priseljenci.

A v nasprotju z letom 2005 se je tokrat uboj mladega Nahela zgodil še v hujšem socialnem in političnem kontekstu, saj se francoska vlada že od ponovne Macronove izvolitve naprej spopada s protesti, krizami in nemiri. Ob tem se je francoska opozicija ponovno razdelila na levo in skrajno desno s kritikami do Macronove vlade in njegove politike do predmestij.

Uboj, ki je sprožil plaz


Dogodek, ki je potisnil Francijo v kaos, se je zgodil v torek, 27. junija, ko je v pariškem predmestju Nanterre policija poskusila ustaviti avto, ki ga je vozil 17-letni Nahel. Slednji je vozil preko dovoljene hitrosti in na avtobusnem pasu. Le nekaj minut pozneje sta prometna policista ustavila Nahela in mu ukazala, da ugasne motor in stopi ven iz avta. V samo nekaj trenutkih se je nato zgodila drama, ki je potegnila Francijo v ogenj. Policist, ki je že ob zaustavitvi vozila imel pištolo uperjeno v Nehala, je v istem trenutku, ko je Nahel pritisnil na plin, ustrelil mladeniča v prsi. Manj kot uro pozneje je Nehal izdihnil.

https://twitter.com/ContreAttaque_/status/1673644822865891332?s=20

Videoposnetek incidenta ne pušča dvoma; policista nista stala pred avtom in nista bila neposredno ogrožena. Istočasno je posnetek tudi pokazal, da policista nista delovala v skladu s policijskimi predpisi. Nekaj minut po uboju je na prizorišče prispel rešilec, ki sicer ni rešil Nahela, ampak je dodal olje na ogenj, ker sta policista aretirala rešilnega delavca, ki je glasno kritiziral policista.

Ves dogodek se seveda ni zgodil v vakuumu, ampak v kontekstu večletnega nasilja med policisti in prebivalci predmestij. V podobnem primeru je 15 dni pred Nahelovim ubojem policaj ubil 19-letnega Alhousseina, ki je na poti v službo prekoračil dovoljeno hitrost.

S prstom nad družabnimi mediji, rasizmom in imigracijo


Že isti večer so se v številnih francoskih mestih začeli prizori nasilja in zažiganja javne ter zasebne lastnine. V nekaterih primerih so bile tarča protestnikov predvsem stavbe lokalnih oblasti in policije. Kljub temu so se v izgredih zgodili tudi napadi na knjižnice, trgovine in druge javne stavbe. V zadnjih dneh je policija poslala v predmestja 45 tisoč policistov, ki so aretirali več tisoč posameznikov. V nekaterih mestih je bila sprejeta tudi policijska ura, medtem ko so v pariški regiji lokalne oblasti ustavile javni promet.

https://twitter.com/Aurelien_Le_Coq/status/1674479406566322177?s=20

Uboj Nahela in nasilje, ki je sledilo, sta sprožila resno razpravo v francoski javnosti. V zadnjih dneh so se tako oglasili številni predstavniki družbe in politike. Za lažje razumevanje resnosti situacije je treba omeniti, da je Macronova vlada za nekaj tednov ustavila vse mednarodne obiske. Odzivi vlade se niso ustavili, čeprav je Macron najprej izrazil sožalje Nahelovim staršem, vendar je nato hitro obsodil ulično nasilje in se postavil na stran policije.

Minister za notranje zadeve Gérald Darmanin je začel proces razpustitve manjšega policijskega sindikata oziroma radikalne organizacije France Police (Francija Policija), ki je javno pohvalila policista, ki sta ubila Nahela. Kljub temu je vlada prepustila globlje analize opoziciji, saj se je Macron zadovoljil z obtožbo vpliva video igric in socialnih medijev kot glavnih vzrokov za nasilje v predmestjih.

Medtem se v opoziciji vrstijo različni pogledi na dosedanji razvoj dogodkov. Skrajno desna in največja opozicijska stranka Rassemblement National (Nacionalni Zbor), ki jo vodi Marine Le Pen, sta obtožila vlado, da premalo pomaga policiji pri soočanju z nasiljem priseljencev iz predmestij. Le Penova je ponovno tudi izrazila kritike nad politiko imigracije in nad nemočnim sodstvom, ki naj bi dajalo prešibke kazni priseljenskim kriminalcem.

https://twitter.com/MLP_officiel/status/1674797339956097029?s=20

Na drugi strani opozicije so voditelji strank skrajno levega zavezništva NUPES (Nova ljudska ekološka in socialna zveza) izrazili kritike do policije in oblasti, ki naj bi po njihovem mnenju zadnja leta postale vedno bolj agresivne in predvsem neuspešne pri zagotavljanju socialne pomoči predmestjem. Skrajna desnica in vlada sta obtožili NUPES, ker ni obsodil nasilja v predmestjih, na kar so voditelji NUPES odgovorili, da mora vlada najprej zagotoviti pravičnost in šele nato obsoditi ter kaznovati demonstrante.

https://twitter.com/spectatorindex/status/1674946276130160640

Tudi v širših družbenih krogih so se pojavile različne interpretacije. Starejši del intelektualne elite blizu desnice vidi težave predvsem v neuspešni integraciji prebivalstva predmestij. Nekateri so celo zahtevali od vlade, da v predmestja pošlje vojsko, da bi  pomirila situacijo.

Skupaj z večjim delom levih in apolitičnih intelektualcev so socialni delavci povedali, da ima policija v predmestjih preveč pooblastil, medtem ko so sami deležni premajhne pomoči s strani vlade. Ostali so navedli, da so preslabo financiranje šolstva, sistematičen rasizem med policisti in premalo možnosti za socialni razvoj v predmestjih glavni razlogi za nasilje v predmestjih.

https://twitter.com/FrancoisCame/status/1674364535795249154?s=20

Ali se Macron res odziva le na nasilje?


Čeprav se bo nasilje brez dvoma v naslednjih dneh počasi umirilo, pa se zdi, da je Francija v drugem Macronovem mandatu znova dosegla dno. Zdi se, da se bodo posledice Nahelovega uboja in nasilja, ki je sledilo, poznale še nekaj let in bodo verjetno vplivale tudi na naslednje evropske volitve. Vedno več intelektualcev opozarja tudi, da obnašanje oblasti sili ljudi v nasilje. Zakaj?

Potem ko je Macron leta 2019 prekinil socialni dialog in ignoriral kakršnokoli obliko mirovnega protesta, kot so na primer mirne demonstracije ali stavke, so Francozi opazili, da je Macron šele ob prvem znaku nasilja začel ponujati kompromise, kar je bilo prvič opaženo pri krizi rumenih jopičev. Posledično je javnost dobila sporočila, da oblast posluša ljudstvo samo, ko uporablja nezakonite in nasilne metode, ki bodo v prihodnje samo poglabljale francosko politično in socialno krizo.

Številnim Francozom postaja vse bolj jasno, da vsakodnevno nasilje Franciji škodi in je ne vodi v boljšo prihodnost, zato bo Francija v zvezi s tem morala nekaj ukreniti. Kot kaže, je Macron svoje karte za to delo že porabil.

https://twitter.com/AliCologne/status/1675115154348863490
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike