Tudi pri nas se obeta počasno sproščanje omejitev, a morali se bomo navaditi na umivanje, razkuževanje in maske

Embed from Getty Images
Nekatere evropske države, tudi tiste najbolj prizadete, kot sta Italija in Belgija, že napovedujejo rahljanje ukrepov za omejevanje novega koronavirusa. Belgija tako zagon gospodarstvanapoveduje za 4. maj, teden dni kasneje naj bi odprli vse trgovine, 18. maja pa tudi šole. Medtem v Nemčiji napovedujejo odprtje šol po 4. maju. Pristojne tam močno skrbi, da bi lahko prehitro rahljanje ukrepov sprožilo drugi, še hujši val epidemije. Nemško kanclerko smo zato še ta teden slišali reči, da država ni na koncu epidemije, temveč šele na njenem začetku.

Pri nas se v nasprotovanju vladnim ukrepom dogajajo kolesarski protesti in protesti z oken. Čeprav politika počasi napoveduje dodatno sproščanje ukrepov pa hkrati poudarja, da so omejitve druženja in gibanja med občinami nujne, saj se hitro lahko zgodi ponoven izbruh. Od včeraj se je številona novo okuženih sicer zopet podvojilo.


Predsednik vlade Janez Janša je danes na omrežju Twitter napovedal, da bodo nadaljnje sproščanje ukrepov dorekli na naslednjem sestanku delovne skupine v okviru Ministrstva za zdravje, ki bo v sredo. Iz ust posameznih ministrov je slišati, da vlada sproščanje ukrepov načrtuje po posameznih regijah od 4. maja dalje.

...dodatnih sprostitev omejitvenih ukrepov za mesec maj in junij 2020. Delo bo nadaljevala 29.4.2020 po pridobitvi najnovejših podatkov o razvoju epidemije doma in v soseščini, nato pa bo @vladaRS sprejela ustrezne odločitve. ... 2/5 pic.twitter.com/2BgSknxDSL

— Janez Janša (@JJansaSDS) April 25, 2020

"Na tak način bomo v petih letih prekužili celotno prebivalstvo in imeli relativno malo mrtvih"

Da so prepovedi javnega druženja in gibanja med občinami nujne, je danes poudaril tudi novi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek. Kot je dejal, je postopno sproščanje ukrepov nujno, da lahko stroka oceni učinek, ki ga ima sprostitev posameznega ukrepa na zdravstveno sliko v državi. Kljub temu pa vpliv sprostitve ne sme iti čez kapaciteto zdravstva, je še dejal.

Izpostavil je, da morajo ljudje sprejeti umivanje in razkuževanje rok, nošenje maske v javnosti ter pozdravljanje brez rokovanja. "Na tak način bomo v petih letih prekužili celotno prebivalstvo in imeli relativno malo mrtvih," je dejal.

Kako bodo ukrepe rahljale druge evropske države?

Kot prva država je omejitev prostega gibanja v petek odpravila Češka. V Belgiji, ki jo je kriza nedvomno močno prizadela, bodo šole pričeli odpirati po 18. maju. Takrat bo smelo biti v razredu največ 10 otrok, od katerih bo vsak moral imeti najmanj 4 kvadratne metre prostora. Če bodo izkušnje iz odprtja šol dobre, naj bi po 8. juniju odprli tudi kavarne in restavracije. Od četrtega maja bodo dovoljene nekatere športne aktivnosti na prostem, kot so tenis, atletika, ribolov, vožnja kajaka in golf.

V hudi politični dilemi so ta trenutek na Poljskem. Tam bi morale biti čez 14 dni predsedniške volitve. Pojavljajo se pritiski na vladajočo stranko Zakon in pravičnost, naj se te preložijo za dve leti. Končna odločitev še ni sprejeta.

V še hujših težavah so v Združenem kraljestvu, kjer trenutne omejitve glede socialnega distanciranja za enkrat napovedujejo do konca leta. Veliko žolčnih debat je tudi glede uvedbe telefonske aplikacije, s katero naj bi nadzorovali okužene in njihove stike. Glede na besede svetovalca britanske vlade Neila Fergusona, profesorja na Imperial College London, bodo mladi najverjetneje prvi, ki bodo tam izvzeti iz nekaterih omejitev.

Neomajni pa ostajajo na Švedskem. Zaradi zmernih preventivnih ukrepov vrh epidemije pričakujejo čez dva ali tri tedne. Smrtni davek ostaja visok. Kot argument navajajo, da bo po večinski prekuženosti populacije bolje, vendar jim zlasti nemška stroka, ki je pri zaustavitvi epidemije uspešna, oporeka.

V Nemčiji in Avstriji politično soglasje za odpiranje - strokovnjaki svarijo

Po javnomnenjskih anketah ima trenutna vlada Angele Merkel v trenutnem boju z novim koronavirusom visoko, približno 80% podporo, a pri televiziji ZDF ugotavljajo, da 55 % vprašanih podpira tudi postopno odpravo omejitev.

Tem željam so minuli teden že prisluhnile nekatere zvezne dežele. Vendar v Nemškem inštitutu Robert Koch (RKI) svarijo, da bi pred občutnim sproščanjem število novih primerov moralo upasti na nekaj 100 na dan. Trenutne številke pa znašajo med 2000 in 2500 novih primerov na dnevno. Izpostavljajo tudi, da bi morali pred omilitvijo ukrepov še bolje prepoznavati ljudi tudi z blagimi simptomi.

Podobna svarila je slišati tudi v Avstriji, kjer zdravstveni minister Anschober svari državljane: "Ne zavajajte se s trenutnimi dobrimi številkami." Skrbi ga predvsem drugi val, ki bi bil "uničujoč" za "zdravje, družbo in gospodarstvo".

V nasprotju s Švedsko avstrijski strokovnjaki ne želijo staviti na čredno imunost. Rudolf Valenta iz centra za patopsihologijo, infektologijo in imunologijo MedUni Dunaj tako zanika vizije hitre imunosti črede in meni, da je mogoče, da se SARS-CoV-2 vrne vsako leto: "Mogoče je, da imunski odziv ne nudi ustrezne zaščite pred ponovno okužbo. Zato po trenutnem prvem napadu še vedno obstaja grozeč scenarij."