ESČP razsodilo v prid Poljski, ki se ni uklonila zahtevi transspolne osebe, da na rojstnem listu spremeni njen spol

Obe fotografiji: Foto: depositphotos.com
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropsko sodišče za človekove pravice je razsodilo, da države lahko ohranijo zapis o biološkem spolu posameznika, ki je sicer opravil spolno transformacijo, v uradnih zapisih in rojstnem listu. Dejstvo, da Poljska ni želela izdati novega rojstnega lista, iz katerega ne bi bilo razvidno, katerega spola biološko je posameznik, po mnenju ESČP ne krši Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, ESČP s sodbo prinaša vsaj malo zdrave pameti na staro celino in omogoča, da vsaj v državah, ki imajo do menjav spola pomisleke, ne nastane popoln spolni kaos tudi v najosnovnejših uradnih dokumentih, kot je rojstni list.

Konec preteklega tedna je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) razglasilo sodbo v primeru Y proti Poljski, pri čemer Y označuje anonimnega tožnika oz. tožnico. ESČP ugotavlja, da Poljska ni kršila 8. in 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, s tem ko Y ni izdala novega rojstnega lista, iz katerega bi bil odstranjen podatek o njenem biološkem spolu.

Tožil Poljsko, ker mu ni želela izdati rojstnega lista brez podatka o tranziciji


Y je poljska državljanka, rojena leta 1969, ki danes živi v Franciji. Y je ženska, ki pa je opravila celotno »spolno tranzicijo« v moškega in leta 1992 pridobila tudi sodno odločbo, da je njen spol zdaj uradno moški. Na podlagi sodne odločbe je Poljska posodobila njen rojstni listi, da je poleg njenega biološkega spola vseboval tudi oznako o spolni tranziciji in uradnem novem spolu.

Y se je v Franciji kasneje poročila in tudi posvojila deklico. Na dekličinem rojstnem listu je bila Y označena kot »oče« otroka. Leta 2008 je Y zaprosila poljske oblasti, da bi iz rojstnega lista odstranili informacijo o spremembi spola, in nato leta 2011 še prošnjo, da bi izdale nov rojstni list, na katerem bi bil označen le njen moški spol.

Na Poljskem sta bili obe prošnji na vseh treh ravneh sodišč zavrnjeni. Vrhovno sodišče je svojo sodbo obrazložilo z dejstvom, da po spolni transformaciji ni mogoče izdati novega rojstnega lista, ki informacije o tem ne bi vseboval. Y se je zato leta 2014 obrnila še na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Poljska ima pravico ohranjati zgodovinski pregled spolnih tranzicij za zagotavljanje točnih državnih podatkov


V tožbi proti Poljski navaja, da odločitev poljskih sodišč krši njeno pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja (8. člen) in pravico do nediskriminacije (14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah). Tožnica je to utemeljila z dejstvom, da spol na njenem rojstnem listu ni enak njenemu spolu na rojstnem listu njene posvojenke.

ESČP je ocenilo, da glede na to, da sicer vsi drugi osebni dokumenti Y odražajo njen novi spol in da rojstni list ni dokument, ki bi bil sicer dostopen splošni javnosti in se uporablja v redkih primerih, hkrati pa je pomemben za zgodovinski pregled nad izvornim spolom posameznika in posledično zagotavlja zanesljivost državnih podatkov, pritožnica ni dokazala, da zaradi te odločitve trpi negativne posledice in da je diskriminirana.

Pod sodbo je med drugim podpisan tudi slovenski sodnik Marko Bošnjak.

Vse več držav spol označuje glede na »izjavo« državljana o počutju


Poljska sicer spada med države s konservativnejšo ureditvijo na področju LGBT vprašanj, saj njena ustava ščiti zakon med možem in ženo, zakonodaja ne dovoljuje posvojitev homoseksualnim parom, v uradnih dokumentih pa zapisujejo dejanski (biološki) spol posameznika in ne tistega, s katerim se posameznik identificira.


V vse več evropskih državah pa nastaja vedno večji kaos na področju zapisov spolov. Kot zadnja se je s 1. januarjem letos tej skupini držav pridružila Švica. Odslej namreč Švicarji lahko zgolj z obiskom upravne enote izrazijo željo, da bi na dokumentih imeli zapisan drugačen spol, kot ga imajo trenutno.


Za spremembo spola na dokumentih v Švici po novem ni več potrebna hormonska terapija in medicinska diagnoza ali kakšni drugi postopki. Vsak, starejši od 16 let, lahko zgolj izjavi, s katerim spolom se identificira in dobi temu ustrezne dokumente. Za mlajše je potrebno soglasje staršev. Postopek stane 75 švicarskih frankov (cca. 72 evrov).


Podobno ureditev imajo tudi Belgija, Irska, Portugalska in Norveška, Španija pa celo za mlajše od 14 let s sodno odobritvijo, med 14 do 16 let s soglasjem staršev, nad 16 let pa lahko tudi brez njega. Nekoliko daljši postopek, ki pa ne vključuje medicinske diagnoze, imajo tudi Danska, Grčija in Francija. Nemčija je leta 2018 uvedla možnost tretjega spola, spreminjanje spola na podlagi izjave pa je bilo zavrnjeno v lanskem letu, vendar se nekateri člani nove nemške koalicije že nadejajo, da bodo v kratkem »uredili« tudi to.


Zaradi kaosa v uradnih dokumentih nekateri ameriški škofje predlagajo, da bi za semeniščnike uvedlo DNK testiranja, da potrdijo, da v resnici gre za moške, saj so zaznali že več primerov, ko se je v semenišče vključila transspolna oseba, biološka ženska, ki je opravila tranzicijo v moški spol.

KOMENTAR: Peter Merše
Žarek zdrave pameti na stari celini
Y, ki ima sicer v vseh dokumentih, ki jih redno uporablja, označeno, da je moški, je biološko vendarle ženska, kljub hormonski terapiji in operacijam. A tega zapisa po njenem mnenju očitno ne bi smelo biti nikjer. K sreči je ESČP še zmoglo toliko zdrave pameti, da ni povsem podleglo ideologiji spola, in popolnega kaosa, ki se na tem področju dogaja v zahodni Evropi, prisilno začelo vnašati v vzhodnoevropske države, ki imajo vsaj na tem področju še nekaj osnovnega reda. Tako zaradi zdravstvenih kartotek kot tudi zaradi zagotavljanja druge dokumentacije je pomembno, da se ve, katerega spola je nekdo v resnici, četudi se tako ne počuti in je opravil »tranzicijo« v drug spol. Četudi v odnosu do te osebe uporabljamo zaimke in imena, ki jih oseba želi, je zaradi ohranjanja integritete arhivov nujno vedeti tudi, kdo je bila ta oseba pred tranzicijo. Ko bomo to odpravili, bomo spol z gotovostjo resnično potrjevali le še z genskimi testi, kot že predlagajo ameriški škofje, dokler tudi genetika ne bo prepovedana kot veda, ki LGBT osebam povzroča nelagodje. Na podoben način (sicer na področju kmetijstva) je genetika že bila praktično prepovedana v Sovjetski zvezi po drugi svetovni vojni.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUN
21
JUN
27